Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu
| Predložitev je bila odklonjena. Ta predložitev ni videti napisana na nepristranski, formalen in objektiven način. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate zavajajočih fraz, ki promovirajo temo.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|
 |
Bunker Pr'Barabonu je skrit na več kot sto let stari Barabonovi kmetiji v vasi Vogrsko, na desnem bregu potoka Lijak, dobra dva kilometra od železniške postaje v Volčji dragi.
Barabonova kmetija je danes za Slovenijo pomembna zaradi svoje vloge, ki jo je imela v času NOB med 2. svetovno vojno. Kmetija je bila ena od središčnih točk, kjer so se zbirali prvi aktivisti za osvoboditev ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji po Rapalski pogodbi leta 1920.
Leta 1951 je bila na pročelje hiše postavljena spominska plošča: “V tej hiši je bil leta 1942 ustanovljen Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje, organizator in voditelj Primorskega ljudstva v borbi za svobodo. Vogrsko, 22.7.1951”
Dogajanje po 1. svetovni vojni
Po polomu vojske Avstro-Ogrske monarhije na reki Piavi leta 1918, so celotno Primorsko zasedli Italijani in dokaj hitro začeli s poitalijančevanjem prebivalstva, ki se je temu upiralo na najrazličnejše načine.
Med najvidnejšimi osebami na obeh družbenih polih sta bila France Bevk in Frančišek Sedej Borgia.
Na Barabonovi kmetiji je Peter Fornazarič v času vojne Italije z Abesinijo (1935-1941), sezidal bunker z namenom shranjevanja pršuta, bele moke idr., kar so italijanske oblasti zaplenjevale za vojsko, vendar prostor ni bil nikoli uporabljen v ta namen. Leta 1939 je v bunkerju začel z žganjekuho, ki je bila pod Italijo prepovedana oz. strogo nadzorovana (posebna taksa, registracija in zapečatenje kotlov).
Zidarska dela bunkerja je naredil sovaščan Ambrož Lutman, pri čemer sta bila pri gradnji zelo previdna zaradi Italijanskih priseljencev (t.i. coloni) v sosednji hiši, po domače pri Centralovih.
Dogajanje med 2. svetovno vojno
Napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je imel za Slovence strašne učinke: Dravska banovina je bila razkosana med tri (oz. štiri) okupatorje, ki so večinoma začeli z raznarodovanjem Slovencev. Italija je maja 1941 vzpostavila nadzor še nad Ljubljano in Dolenjsko z Belo Krajino.
Osvobodilna Fronta je 15. junija 1941 sprejela odločitev o osvoboditvi Slovenskega Primorja, na kar so v to območje začeli prihajati najpomembnejši aktivisti.. Razen pomembne dejavnosti gibanja TIGR (1927 - 1941), se na Goriškem kot prvi zametek upora šteje srečanje na Kremancah nad Renčami, 8. julija 1941.
Drugo zborovanje se je zgodilo 6. aprila 1942 na Skalnici nad Solkanom, ko se je v odpor vključila tudi KPS ( Komunistična partija Slovenije), ki je takrat vzpostavila novi Pokrajinski Komite KPS za Primorsko v Slovenskem Primorju.
Organizirano delovanje Osvobodilne fronte na Vogrskem se je začelo z ustanovitvijo vaškega odbora OF v začetku februarja 1942 v hiši Oskarja Gorjana na Puščah, kjer je bil obrazložen program OF ( pisanje parol, rezanje telefonskih žic, podiranje tel. stebrov, propaganda vključevanje novih članov OF in velika konspiracija).
Bunker Pr'Barabonu
Peter Fornazarič in žena Olga (roj. Žižmond) sta pristopila v gibanje za osvoboditev Slovenskega Primorja, ki je bila pod okupacijo Italije. Gibanju sta omogočala uporabo njune kmetije, vključno s skrivnim bunkerjem. Vhod v bunker skozi šparget na drva je bil v svinjaku. Bil je tako dobro skrit, da ga kljub izdaji niso nikoli odkrili.
<ref>France Bevk: Pot v svobodo</ref> <ref>Jože Pirjevec: Partizani</ref>
Kurišče špargeta ( še danes ohranjeno) je na pomični plošči na koleščkih, pod katerim so stopnice v bunker. V bunkerju je mizica z dvema stoloma, postelja, radio, dve električni pečici (bunker je imel že takrat električno napeljavo). Ob luknji za dimnik so lahko postavili peč.
Tomo Brejc je kot vodilni aktivist po prihodu na Vogrsko stanoval pri Žižmond Feličetu (po domače Andrejčev). Ko je prišel prvič na sestanek zavednih žena, je z njim prišel tudi Julij Beltram. Tedaj mu je Olga pokazala skrivališče pod špargetom.
Nekega dne je Tomo Brejc zaupno povedal, da nujno potrebujejo ravno ta varen prostor za nekoga, ki prihaja iz Bele Krajine. Nakar je že istega dne zvečer pripeljal Aleša Beblerja (Aleš Bebler - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)), ključnega človeka v NOB, poverjenika CK KPS in poverjenika Izvršnega Odbora OF ter Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za Primorsko (1942-1944).Na Barabonovi domačiji so v času od jeseni 1942 do pomladi 1943 delovali aktivisti OF: Tomo Brejc - Pavle, Aleš Bebler - Primož, Franc Leskošek - Luka, Anton Velušček - Matevž, Julij Beltram - Janko (Julij Beltram - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)), Branko Babič - Vlado (Babič, Branko slovenska-biografija.si), Mirko Bračič, Dušan Pirjevec - Ahac (Dušan Pirjevec - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)) in drugi.
Decembra 1942 se je na Vogrskem pojavil Ivan Kerševan - Črni Martin, ki je kasneje izdal bunker na Vogrskem in številne bunkerje ter ljudi po celi Vipavski dolini (300 ljudi).[1]
10. marca 1943 je tako Črni Martin pripeljal na Vogrsko celo tržaško kvesturo na lov za Alešem Beblerjem, ki se je takrat skrival v bunkerju. Prišlo je 15 kamionov, 3 osebni avtomobili oficirjev, posebni avto z žarometom in dva z radiem. Po šestih urah preiskave Italijani niso izvedeli ničesar (Cita Lovrenčič Bole - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)). Gospodinjo Olgo so odpeljali v Tržaške zapore, kjer so jo soočili z možem Petrom, ki je bil zaprt od 11. januarja 1943, potem ko so zaradi likvidacije treh Italijanskih vojakov Italijani izvedli ” rastrelamento” in je 2000 vojakov hodilo po hišah ter aretiralo 14 moških, med njimi tudi Petra. Takrat so v bunkerju ravno imeli sestanek Aleš Bebler, Anton Velušček, Franc Leskošek, Branko Babič, Dušan Pirjevec in Blaž .
Prav zaradi dobre kamuflaže – vhod skozi kurišče špargeta, bunker ni bil nikoli odkrit.
Muzej Pr'Barabonu
Danes je v bunkerju Pr'Barabonu urejen muzej o dogodkih med NOB, kjer obiskovalec spozna, kako je potekala borba za osvoboditev in organizacija OF na Primorskem.
(Na lepše, oddaja o turizmu - RTV SLO https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175026719?s=tv