Oskar Klein

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Oskar Klein
Portret
Rojstvo15. september 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Stockholm
Smrt5. februar 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[4][5][…] (82 let)
Stockholm[4]
Druga imenaOskar Benjamin Klein
BivališčeZastava Švedske Švedska
Državljanstvošvedska
NarodnostZastava Švedske švedska
Področjafizika
UstanoveUniverza v Kopenhagnu
Univerza Michigana
Univerza v Lundu
Univerzitetni kolidž v Stockholmu
Alma materNobelov inštitut
Univerzitetni kolidž v Stockholmu
doktorat 1921
Doktorski študentiDavid Mathias Dennison
Poznan poKaluza-Kleinova teorija
Kleinov paradoks
Klein-Gordonova enačba
Rydberg-Klein-Reesova metoda
VpliviSvante August Arrhenius
Pomembne nagrademedalja Maxa Plancka (1959)

Oskar Benjamin Klein, švedski fizik, * 15. september 1894, Mörby, Švedska, † 5. februar 1977, Stockholm, Švedska.[6]

Klein poleg Nielsa Bohra velja za enega najvplivnejših skandinavskih fizikov.[7]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Mörbyju, v občini Danderyd, severno od Stockholma, glavnemu rabiju Stockholma, Gottliebu Kleinu iz tedanjega štajerskega Humennéja, in Antonie (Toni) Levy. V Nobelovem inštitutu je že zelo mlad postal Arrheniusov študent. Pred začetkom 2. svetovne vojne je bil na poti k Perrinu v Francijo, vendar so ga prej mobilizirali.

Od leta 1917 je nekaj let delal z Bohrom na Univerzi v Kopenhagnu. Doktoriral je leta 1921 na Univerzitetnem kolidžu v Stockholmu (sedaj Univerza v Stockholmu). Leta 1923 so mu ponudili profesuro na Univerzi Michigana v Ann Arborju, kamor se je preselil skupaj s pravkar poročeno ženo Gerdo Koch iz Danske. Leta 1925 se je vrnil v Kopenhagen. Nekaj časa je delal z Ehrenfestom v leidnu, nato pa je leta 1926 postal docent na Univerzi v Lundu. Leta 1930 je sprejel mesto rednega profesorja teoretične fizike na Univerzitetnem kolidžu v Stockholmu, ki ga je pred njim opravljal Fredholm do svoje smrti leta 1927. Kot profesor emeritus se je upokojil leta 1962.

Klein velja za avtorja vpeljave zamisli, ki je del Kaluza-Kleinove teorije, da so dodatne razsežnosti (še posebej peta) fizikalno stvarne, vendar so zvite in zelo majhne v primerjavi z običajnimi tremi, kar je značilno za teorijo strun in M-teorijo.

Grob Oskarja Kleina na Judiska norra begravningsplatsen v Solni (sivi kamen na desni).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrede[uredi | uredi kodo]

Leta 1959 mu je Nemško fizikalno društvo podelilo medaljo Maxa Plancka.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive
  2. SNAC — 2010.
  3. Leidse Hoogleraren
  4. 4,0 4,1 Record #11900626X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  6. Deser (1977).
  7. Ravndal (2013).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]