Univerza Michigana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza Michigana
University of Michigan
latinsko Universitas Michigania
MotoArtes, Scientia, Veritas
Moto v slovenščini
Umetnost, znanje, resnica (latinsko)
Ustanovljena26. avgust 1817[1]
Tipjavna univerza
Finančni sklad
9,7 milijarde USD (2016)[2]
Proračun7,05 milijarde USD
PredsednikMark Schlissel
PredstojnikMartha E. Pollack
Akademsko osebje
6.771[3]
Strokovni sodelavci
18.986[4]
Št. študentov44.718 (jesen 2016)[5]
Dodiplomskih28.983[5]
Podiplomskih15.735[5]
KrajAnn Arbor, Michigan, Združene države Amerike
42°16′59″N 83°44′06″W / 42.283°N 83.735°W / 42.283; -83.735Koordinati: 42°16′59″N 83°44′06″W / 42.283°N 83.735°W / 42.283; -83.735
Kampus3.177 akrov (12,86 km2)
Skupaj: 20.965 akrov (84,84 km2), vključuje arboretum[6]
Barvekoruzna in modra
         [7]
AtletikaNCAA Division IBig Ten
Šport27 moštev
VzdevekWolverines
Članstvo v združenjih
Spletna stranwww.umich.edu

Univerza Michigana (angleško University of Michigan, okrajšano U-M, UM, UMich ali U of M) je ameriška javna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Ann Arbor v zvezni državi Michigan. Velja za eno najprodornejših raziskovalnih univerz na svetu,[8] ki se redno uvršča blizu vrha različnih lestvic visokošolskih ustanov po akademskih dosežkih v ZDA in na svetu,[9][10][11] poleg tega pa je tudi tretja najpremožnejša javna univerza v državi.[12] Glavni kampus v Ann Arborju vključuje raziskovalno bolnišnico, predsedniško knjižnico Geralda Forda, infrastrukturo za testiranje plovil in oddajniški center. Poleg tega ima delno samostojni podružnici v mestih Dearborn in Flint, pod univerzo pa spada tudi več muzejev in astronomski observatoriji v Michiganu, Arizoni ter Čilu.[8]

Trg v osrednjem kampusu z Burtonovom zvonikom

Univerza je bila ustanovljena leta 1817 kot pripravljalna šola v Detroitu, v Ann Arbor se je preselila 20 let kasneje in kmalu po tistem začela izvajati visokošolske programe. Posebej sta za njen razvoj zaslužna predsednika Henry P. Tappan (1852–1863), ki je tja prenesel nemški model visokega šolstva, in James Burrill Angell (1871–1909). Skozi zgodovino je bila večkrat v ospredju pri uvajanju različnih inovacij, kot ena prvih ameriških univerz je denimo pričela sprejemati ženske in temnopolte študente, v sklopu medicinske fakultete pa je nastala prva univerzitetna bolnišnica v ZDA.[8]

Na Univerzi Michigana je diplomiral nekdanji ameriški predsednik Gerald Ford, ki je tu študiral ekonomijo in politologijo, bil pa je tudi član univerzitetnega moštva ameriškega nogometa.[13] Med osebnostmi, povezanimi z univerzo, je tudi več Nobelovih nagrajencev, kot sta Marshall Warren Nirenberg (doktorand, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino) in Donald A. Glaser (profesor, Nobelova nagrada za fiziko).

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »U-M's Foundings in Detroit and Ann Arbor: Key Dates«. Univerza Michigana. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2013. Pridobljeno 28. januarja 2016.
  2. As of June 30, 2016.»University of Michigan Endowment«. University of Michigan, Board of Regents.
  3. »University of Michigan - Ann Arbor: Faculty Headcount by Rank, Gender, and Race/Ethnicity« (PDF). Univerza Michigana. 11. november 2014. str. 15. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. marca 2015. Pridobljeno 10. januarja 2015.
  4. »University of Michigan - Ann Arbor: Staff Headcounts by Gender, Race/Ethnicity & Job Family« (PDF). Univerza Michigana. 13. november 2014. str. 3. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. marca 2015. Pridobljeno 10. januarja 2015.
  5. 5,0 5,1 5,2 »University of Michigan—Enrollment Overview« (PDF). Univerza Michigana. Pridobljeno 17. januarja 2017.
  6. »Environmental Stewardship at the University of Michigan« (PDF). University of Michigan Occupational Safety and Environmental Health. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. junija 2007. Pridobljeno 29. aprila 2007.
  7. »Style Guide: Colors«. Office of Global Communications, Univerza Michigana. 7. julij 2015. Pridobljeno 7. julija 2015.
  8. 8,0 8,1 8,2 »University of Michigan«. Britannica Online. Pridobljeno 17. januarja 2017.
  9. »THE Rankings«. Times Higher Education. 2015. Pridobljeno 17. januarja 2017.
  10. »QS World Rankings«. Quacquarelli Symonds. 2015. Pridobljeno 9. septembra 2016.
  11. »University of Michigan-Ann Arbor«. Academic Ranking of World Universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2016. Pridobljeno 17. januarja 2017.
  12. Anderson, Nick (16. april 2015). »Rich colleges and universities are getting a lot richer, study finds«. The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2016. Pridobljeno 16. aprila 2015.
  13. Wertheimer, Linda (27. december 2006). »Special Report: Former President Gerald Ford Dies«. NPR. Pridobljeno 17. januarja 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]