Osetinščina

osetinščina
Иронау, Ironau
Osetsko besedilo v latinici iz knjige objavljene leta 1935.
Materni jezik	Rusija (Severna Osetija), Južna Osetija (delno priznana), Gruzija, Turčija
Etničnost	Oseti
Št. maternih govorcev	ca. 580.000 (2001–2010)
Jezikovna družina	indoevropski indoiranski jeziki iranski jeziki vzhodni Severovzhodni iranski osetinščina
Pisava	cirilica (osetska abeceda) gruzijska (c. 1820–1954) latinica (1923–1937)
Uradni status
Uradni jezik	Severna Osetija-Alanija Južna Osetija
Jezikovne oznake
ISO 639-1	os
ISO 639-2	oss
ISO 639-3	oss
Glottolog	osse1243
Linguasphere	58-ABB-a

Osetinščina (Ирон ӕвзаг, Iron ævzag ali Иронау, Ironau) je jezik iz družine iranskih jezikov, ki ga govorijo na Kavkazu, in sicer v Osetiji (Severna Osetija-Alanija je del Rusije, Južna Osetija pa avtonomna pokrajina v Gruziji z de facto neodvisnostjo).

Šteje okoli 525.000 govorcev, od katerih živi 60 odstotkov v Severni Osetiji in 10 odstotkov v Južni Osetiji. Preostali govorci živijo zlasti v drugih delih Rusije in Gruzije ter v Turčiji. Ločimo dve osnovni narečji: na vzhodu narečje iron, na zahodu pa narečje digoron.

Značilnosti

Osetinščina ima zapleteno slovnico, v kateri so ohranjene prvine staroiranskega jezika. Pozna kar 8 sklonov. Na fonologijo so močno vplivali sosednji kavkaški jeziki.

Pisava

Osetinska pisava loči 35 črk: 26 za soglasnike, 7 za samoglasnike in dve dvočrkji. Od leta 1844 se uporablja cirilica, ki jo je tedaj uvedel Andreas Johan Sjögren.

А/а, Ӕ/ӕ, Б/б, В/в, Г/г, Гъ/гъ, Д/д, Дж/дж, Дз/дз, Е/е, Ё/ё, Ж/ж, З/з, И/и, Й/й, К/к, Къ/къ, Л/л, М/м, Н/н, О/о, П/п, Пъ/пъ, Р/р, С/с, Т/т, Тъ/тъ, У/у, Ф/ф, Х/х, Хъ/хъ, Ц/ц, Цъ/цъ, Ч/ч, Чъ/чъ, Ш/ш, Щ/щ, Ъ/ъ, Ы/ы, Ь/ь, Э/э, Ю/ю, Я/я.

Med letoma 1923 in 1937 se je uporabljala latinica: A/a, Æ/æ, B/b, C/c, Č/č, D/d, E/e, F/f, G/g, H/h, I/i, J/j, K/k, L/l, M/m, N/n, O/o, P/p, Q/q, R/r, S/s, Š/š, T/t, U/u, V/v, X/x, Y/y, Z/z, Ž/ž