Pojdi na vsebino

Orjaški krešič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Orjaški krešič

Samec in samica orjaškega krešiča v zbirki Narodnega muzeja v Pragi
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Družina: Carabidae (krešiči)
Rod: Carabus
Division: Carabus div. Multistriati
Subdivision: Carabus subdiv. Procrustimorphi
Podrod: Carabus (Procerus)
Vrsta: C. gigas
Znanstveno ime
Carabus gigas
Creutzer, 1799
Sinonimi
  • Carabus (Procerus) gigas
  • Procerus gigas[1]

Orjaški krešič ali povžarca[2] ali krešič orjak[3] (znanstveno ime Carabus gigas) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji. Poleg jamskih hroščev in alpskega kozlička je edina vrsta hrošča, za katero je bil podan predlog za zaščito v Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, prvem nacionalnem programu za varstvo narave v Sloveniji.[4]

Orjaški krešič je največja evropska vrsta krešičev, saj v dolžino doseže med 40 in 70 mm, živi pa lahko tudi več kot tri leta. Zgornja stran hrošča je črna in bleščeča, elitre so ovalne, močno konveksne oblike in posejane z drobnimi vdolbinami.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Vrsta je endemična v Evropi in se pojavlja v osrednji in jugovzhodni Evropi. Gre za endemita Balkanskega polotoka, razširjenega od SV Italije pa vse do centralne Grčije. Doslej je bil orjaški krešič najden v Albaniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, celinski Grčiji, celinski Italiji, Severni Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji, kjer je uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.

Orjaški krešič živi v vlažnih montanskih območjih, kjer lovi polže, ki so njegova glavna hrana[5]. Zaradi izrazite odvisnosti od polžev je pogostejši na apnenčastih tleh. V nevarnosti rahlo privzdigne zadek in vsiljivca poškropi s smrdečo in jedko tekočino[5]. Četudi živi v montanskih območjih, sicer ne gre zelo visoko - nad 1.500 m n. v. ga skorajda ni; izjema je nekaj najdb v Bolgariji, kjer je bila vrsta najdena našli tudi na skoraj 2000 m.

Podvrste

[uredi | uredi kodo]
  • Carabus g. duponcheli, Dejean, 1831 (Južna Grčija)
  • Carabus g. parnassicus, Kraatz, 1884 (Grčija, Severna Makedonija, južna Albanija)

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Carabus gigas, biolib.cz
  2. »Foto arhiv > "orjaški krešič"«. Bioportal.si. Pridobljeno 28. februarja 2017.
  3. Hadži (1967). Zoologija za gimnazije. Državna založba Slovenije.
  4. Beuk (1920). »Spomenica«. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Št. Prirodoslovni del, B, 1/1–4: 69–75.
  5. 5,0 5,1 Al Vrezec (september 2011). »Srečanja s hrošči v gorskih gozdovih Slovenije« (PDF). Planinski vestnik. Pridobljeno 28. februarja 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]