Omanski zaliv
Omanski zaliv | |
---|---|
Makranski zaliv, Makransko morje | |
Koordinate | 25°N 58°E / 25°N 58°E |
Vrsta | morje |
خليج عمان (arabsko) | |
Del | Indijski ocean |
Države porečja | Iran, Pakistan, Oman, ZAE |
Maks. širina | 340 km |
Površina | 181.000 km² |
Maks. globina | 3400 m |
Omanski zaliv, tudi Omansko morje (arabsko خليج عمان khalīj ʿumān; perzijsko دریای عمان daryâ-ye omân), je znan tudi kot Makranski zaliv ali Makransko morje (arabsko خلیج مکران khalīj makrān; perzijasko دریای مکران daryâ-ye makrān), je zaliv, ki povezuje Arabsko morje s Hormuško ožino, ki se nato izliva v Perzijski zaliv. Na severu meji na Iran in Pakistan, na jugu na Oman in na zahodu na Združene arabske emirate.
Obseg
[uredi | uredi kodo]Mednarodna hidrografska organizacija opredeljuje meje Omanskega zaliva na naslednji način:[1]
- Na severozahodu: črta, ki povezuje Ràs Limah (25°57'N) na obali Arabije in Ràs al Kuh (25°48'N) na obali Irana.
- Na jugovzhodu: severna meja Arabskega morja [črta, ki povezuje Ràs al Hadd, vzhodno točko Arabije (22°32'S) in Ràs Džijùni (61°43'V) na obali Pakistana].
Izključna ekonomska cona
[uredi | uredi kodo]Izključne ekonomske cone v Perzijskem zalivu so:[2][3][4][5][6][7]
Št. | Država | Površina
(km2) |
---|---|---|
1 | Oman | 108.779 |
2 | Iran | 65.850 |
3 | Združeni arabski emirati | 4371 |
4 | Pakistan | 2000 |
Skupno | Perzijski zaliv | 181.000 |
Meje
[uredi | uredi kodo]Dolžina obale mejnih drža:
- Iran - 850 km obale
- Oman - 750 km obale
- Združeni arabski emirati - 50 km obale
- Pakistan - 50 km obale
Druga imena v zgodovini
[uredi | uredi kodo]Omanski zaliv so zgodovinsko in geografsko omenjali z različnimi imeni arabski, iranski, indijski, pakistanski in evropski geografi in popotniki, vključno z Makranskim morjem in Akzarskim morjem.[8][9]
- Makransko morje
- Ahzarsko morje
- Perzijsko morje (sestavljeno iz celotnega Perzijskega zaliva in Omanskega zaliva)
Do 18. stoletja je bilo znano kot Makransko morje in je vidno tudi na zgodovinskih zemljevidih in v muzejih.[10]
Glavna pristanišča
[uredi | uredi kodo]- Pristanišče Fudžajra, Fudžajra, Združeni arabski emirati
- Kontejnerski terminal Kavr Fakan, Združeni arabski emirati
- Pristanišče Čabahar, Iran
- Pristanišče Sultan Kabus, Mutrah, Oman
Mednarodna trgovina
[uredi | uredi kodo]Zahodna stran zaliva se povezuje s Hormuško ožino, strateško potjo, skozi katero gre tretjina svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina in 20 % svetovne porabe nafte od proizvajalcev na Bližnjem vzhodu.[11]
Ekologija
[uredi | uredi kodo]Leta 2018 so znanstveniki potrdili, da Omanski zaliv vsebuje eno največjih morskih mrtvih območij na svetu, kjer je v oceanu malo ali nič kisika in morske divje živali ne morejo obstajati. Mrtva cona obsega skoraj celotnih 165.000 kvadratnih kilometrov Omanskega zaliva, kar ustreza velikosti Floride v Združenih državah Amerike. Vzrok je kombinacija povečanega segrevanja oceanov in povečanega odtekanja dušika in fosforja iz gnojil.[12]
Mednarodni podvodni železniški predor
[uredi | uredi kodo]Leta 2018 je bil predlagan železniški predor pod morjem, ki bi povezal ZAE z zahodno obalo Indije. Predor hitrega vlaka bi bil podprt s pontoni in bi bil dolg skoraj 2000 kilometrov.[13][14]
V popularni kulturi
[uredi | uredi kodo]V seriji videoiger Battlefield je Omanski zaliv zemljevid, ki se uporablja v igrah Battlefield 2, Battlefield 3, Battlefield Play4Free in Battlefield 4 z ameriškim korpusom (USMC), ki napade obalo Omana z izmišljeno bližnjevzhodno koalicijo (MEC). Branijo ga v Battlefield 2 in z ruskimi kopenskimi silami, ki ga branijo v Play4Free, Battlefield 3 in Battlefield 4.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Limits of Oceans and Seas, 3rd edition« (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. oktobra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
- ↑ »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
- ↑ »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
- ↑ »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
- ↑ »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
- ↑ »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
- ↑ »Makran Sea/Gulf of Oman|Mokran Sea or Gulf of Oman, Persian Gulf, Pars sea«. www.persiangulfstudies.com.
- ↑ Nicolini, Beatrice (1. januar 2004). Makran, Oman, and Zanzibar: Three-Terminal Cultural Corridor in the Western Indian Ocean, 1799-1856. BRILL. ISBN 9004137807.
- ↑ Esmaeili, H.; Mehraban, Hamidreza (2017). »New geographical record of the lined rockskipper, Istiblennius lineatus (Valenciennes, 1836) from the Iranian coast of the Makran Sea (Teleostei, Blenniidae)«. Check List. 13 (6): 743–746. doi:10.15560/13.6.743. S2CID 90093756.
- ↑ »2 oil tankers were damaged in possible attacks in the Gulf of Oman«. Vox. 13. junij 2019.
- ↑ »Scientists Confirm Florida-Sized Dead Zone in the Gulf of Oman«. Yale Environment 360. 30. april 2018. Pridobljeno 30. aprila 2018.
- ↑ "A 2,000-km-long underwater rail will connect Mumbai to the UAE very soon!", Times of India, 30 November 2018. Retrieved 2 November 2021
- ↑ "The UAE Wants an Underwater Bullet Train to India", Futurism.com, 5 December 2018. Retrieved 2 November 2021
Literatura
[uredi | uredi kodo]- "The Book of Duarte Barbosa" by Duarte Barbosa, Mansel Longworth Dames. 1989. p. 79. ISBN 81-206-0451-2
- "The Natural History of Pliny". by Pliny, Henry Thomas Riley, John Bostock. 1855. p. 117
- "The Countries and Tribes of the Persian Gulf" by Samuel Barrett Miles - 1966. p. 148
- "The Life & Strange Surprising Adventures of Robinson Crusoe of York, Mariner". by Daniel Defoe. 1895. p. 279
- "The Outline of History: Being a Plain History of Life and Mankind". by Herbert George Well. 1920. p. 379.
- "The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge" by Johann Jakob Herzog, Philip Schaff, Albert Hauck. 1910. p. 242
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Willem Floor: Oman, Sea of. In: Ehsan Yarshater (Hrsg.): Encyclopædia Iranica. 20. Juli 2002 (englisch, iranicaonline.org – inkl. Literaturangaben).