Okraj Bumthang

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 27°45′N 90°40′E / 27.750°N 90.667°E / 27.750; 90.667

Okraj Bumthang (Butan)
Dzongkhag: བུམ་ཐང་རྫོང་ཁག་
Lokacija okraja Bumtang v Butanu
Lokacija okraja Bumtang v Butanu
Država Zastava Butana Butan
Okraj Okraj Bumtang
Površina
 • Skupno 2.490 km2
 • Kopno 2.490 km2
Prebivalstvo
 • Skupno 16.116
 • Gostota 65 preb./km2
Časovni pas BTT (UTC+6)
 • Poletje (DST) se ne uporablja (UTC+6)
Omrežna skupina +975
Klima subtropsko - visokogorska
Spletna stran http://www.bumtang.gov.bt/

Okraj Bumthang (Dzongkha: བུམ་ཐང་རྫོང་ཁག་ ; Wylie: Bum-thang rzong-khag v Butanu, je administrativna upravna enota (dzongkhag) v centralni pokrajini ( dzongdey). Je zgodovinsko najpomembnejši okraj s številnimi starodavnimi templji in svetimi mesti. Iz tega okraja izvira tudi sedanja dinastija butanskih monarhov Vangčuk. Bumthang sestavljajo štiri gorske doline Ura, Čumej, Tang in Čoekor ('Bumtang'), včasih pa se celoten okraj poimenuje kot dolina Bumthang.

Samostan Kurdžej, Džakar
Samostan Kurdžej v Bumthangu
Samostan Kurdžej, Džakar


Bumthang v direktnem prevodu pomeni 'lepo polje' – tang pomeni ravno območje ali ravnina in bum je skrajšano bodisi bumpa (posoda za sveto vodo, torej opisuje naravno obliko doline), bodisi enostavno bum ('dekle', s pomenom da je to 'dolina lepih deklet'). Ime okraja naj bi začeli uporabljati po izgradnji budističnega samostana Džambaj, enega od dveh najstarejših templjev v Butanu, ki ga je v 7. stoletju dal zgraditi ustanovitelj Tibetanskega imperija Songcen Gampo. Upravno središče okraja je Džakar dzong.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Kmetije v Bumthangu pridelujejo ajdo, proso, mlečne proizvode, med, jabolka, krompir, riž in lesne proizvode.

Jeziki[uredi | uredi kodo]

Jezike, ki jih govorijo v okraju Bumhtang imenujemo 'bumtanščina' (Bumthangkha). To je jezik iz družine tibetansko-burmanskih jezikov tudi poznan pod imenom kengščina (Khengkha) in je zelo soroden butanskemu uradnemu jeziku Dzongkha. Bumtanščina je delno razumljiva govorcem Dzongkha jezika, ki izvirajo iz dolin zahodno od Bumthanga. Vsaka od štirih dolin Bumthang ima svoje narečje. Razumejo jo tudi ostanki ljudstva kraljevine Keng, blizu in v okraju Šemgang na jugu, ki govorijo kengščino (Khengkha). Zgodovinsko je bumtanščina in njeni govorci imela tesne povezave z govorci kurtöpščine na vzhodu, jezikom Nupbikha na zahodu, in kengščino na jugu do te mere, da so vsi ti jeziki lahko uvrščeni v širšo skupino bumtanskih jezikov.[1][2][3][4]

Ogrožen jezik Brokat[5], južno-bodiš jezik, govori le še 300 ljudi v vasi Dhur v dolini Bumthang. Jezik je ostanek govora skupnosti pastirjev jakov.[6][7]

Administrativna delitev[uredi | uredi kodo]

Okraj Bumthang je razdeljen v štiri vaške skupnosti (gewog):

  • Čume Gevog
  • Čoekor Gevog
  • Tang Gevog
  • Ura Gevog

V Bumthangu je tudi nekaj trških naselij:

  • Čumej
  • Prakar
  • Džakar – administrativno glavno mesto okraja
  • Tang
  • Ura

Naravno okolje[uredi | uredi kodo]

Večina ozemlja okraja Bumthang spada v zaščitena območja Butana. Severni dve tretjini okraja (vaške skupnosti gewog Čoekor in Tang) spadata v Narodni park stoletni Vangčuck, prepreden z žepi tako imenovanih bioloških koridorjev. Južni Bumthang (vaške skupnosti Čume, Tang in Ura) je del drugega zaščitenega območja, Narodni park Thrumšingla.[8][9] Območje Bumthanga je poznano po domovanju številne populacije črnovratih čapelj, ki se pozimi selijo.

Znamenitosti okraja[uredi | uredi kodo]

  • Membar Tšo (Goreče jezero), kjer so bili skriti zapisi Padmasambhava v 8. stoletju, ki jih je kasneje odkril Pema Lingpa v 15. stoletju.
  • Samostan Kurdžej, poslednje mesto za ostanke prvih treh butanskih kraljev.
  • Džakar dzong, nedaleč o glavnega trškega naselja Džakar.
  • Samostan Džambaj, eden o dveh najstarejših templjev v Butanu, ki ga je dal v 7. stoletju zgraditi ustanovitelj Tibetanskega imperija Songcen Gampo.
  • Samostan Tamšing, najpomembnejša Nyingma inštitucija.
  • Samostan Padtšaling, samostan je ustanovil prvi Padtšaling Tulku Sidha Namgjal Lendub leta 1769.

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Schicklgruber, Christian (1998). Françoise Pommaret-Imaeda, ur. Butan: Gorska trdnjava bogov. Shambhala. str. 50, 53. 
  2. van Driem, George (2007). "Ogroženi jeziki v Butanu in Sikimu: Vzhodni bodiš jeziki". V Moseley, Christopher. Enciklopedija ogroženih jezikov na svetu. Routledge]. str. 295. ISBN 0-7007-1197-X. 
  3. van Driem, George (2007). Matthias Brenzinger, ur. Language diversity endangered. Trends in linguistics: Studies and monographs, Mouton Reader 181. Walter de Gruyter. str. 312. ISBN 3-11-017050-7. 
  4. "Bumthangkha". Ethnologue Online. Dallas: SIL International. 2006. Pridobljeno dne 2011-01-18. 
  5. Moseley, Christopher (2007). Enciklopedija ogroženih jezikov na svetu. Curzon language family series. Psychology Press. str. 314, 324. ISBN 0-7007-1197-X. 
  6. "Brokkat". Ethnologue Online. Dallas: SIL International. 2006. Pridobljeno dne 2011-01-18. 
  7. van Driem, George L. (1993). "Jezikovna politika v Butanu" (PDF). London: School of Oriental and African Studies. Pridobljeno dne 2011-01-18. 
  8. "Parki v Butanu". Butanski sklad za okoljsko zaščito online. Bhutan Trust Fund. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-07-02. Pridobljeno dne 2011-03-26. 
  9. "Chiwogs in Bumthang" (PDF). Election Commission, Government of Bhutan. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2011-10-02. Pridobljeno dne 2011-07-28. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]