Obleganje Budima (1541)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Obleganje Budima (1541)
Del male ogrske vojne
Budavár ostroma 1541.jpg
Datum 4. maj – 21. avgust 1541
Prizorišče Budim, Madžarska
Izid prepričljiva zmaga Osmanov
Udeleženci
Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg Habsburško cesarstvo Fictitious Ottoman flag 2.svg Osmansko cesarstvo
Poveljniki
Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg
• Wilhelm von Roggendorf
• Niklas von Salm
Coa Hungary Country History (19th Century).svg
• Jeromos Záray 
Fictitious Ottoman flag 2.svg
Sulejman Veličastni
• Šehzade Mehmed
Šehzade Selim
• Šehzade Bajazid
• Hadim Sulejman Paša
• Damat Rustem Paša
• Mehmed Beg
Coa Hungary Country History John I of Hungary (Szapolyai) (1526-1540).svg
škof Jurij Martinuzzi
• Bálint Török
Moč
31.000 6.632 janičarjev,
neznano število drugih
Žrtve
~ 16.000 neznano

Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta. Sledilo je 150 let osmanske vladavine na Ogrskem. Obleganje Budima je bilo del male ogrske vojne in ena od najpomembnejših zmag Osmanskega cesarstva nad Habsburško monarhijo med osmansko-habsburškimi vojnami (16.-18. stoletje) na Ogrskem in Balkanu.

Obleganje[uredi | uredi kodo]

Po bitki pri Mohaču je bilo Ogrsko kraljestvo razdeljeno med Osmansko cesarstvo in Habsburško monarhijo, ki je nasledila ogrsko krono.

Osmanski vazal Ivan I. Zapolja je leta 1540 umrl. Za njegovega naslednika je bil kronan njegov mladoletni sin Ivan II. pod regentstvom njegove matere Izabele Jagelo in škofa Jurija Martinuzzija. Z njegovim vladanjem se je sultan Sulejman Veličastni strinjal pod pogojem, da mu še naprej plačuje dogovorjen davek.

Novi kralj za Habsburžane ni bil sprejemljiv. Avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. je proti njemu poslal vojsko 50.000 mož iz Avstrije, nemških kneževin, Češke in Habsburške Ogrske pod poveljstvom Viljema von Roggensdorfa in začel oblegati Budim. Obleganje se je začelo poleti 1541. Bilo je slabo vodeno in v več neuspelih napadih zahtevalo zelo veliko žrtev na habsburški strani.

Sulejman Veličastni je sam prevzel poveljstvo osmanske reševalne vojske, v kateri je bilo 6.362 janičarjev.[1] 21. avgusta je osmanska vojska prišla do Budima, se spopadla z Roggendorfovo vojsko in jo porazila. V boju je padlo ali utonilo 7.000 habsburških vojakov. Roggendorf je bil v bitki ranjen in dva dni kasneje zaradi ran umrl.

Sulejman je nato s prevaro zasedel mesto, ki je slavilo osvoboditev. V svoj šotor je povabil mladoletnega Ivana II. Zapoljo in ogrske plemiče, medtem pa so začeli njegovi vojaki kot "turisti" hoditi v mesto in navidezno občudovali mestne zgradbe. V dogovorjenem trenutku so razorožili stražarje in zatem celo garnizijo. V osmanskem taboru so turški vojaki razorožili kraljevo spremstvo in mu dovolili oditi. Izjema je bil Bálint Török, katerega je sultan štel za mogočega močnega nasprotnika. Töröka so odpeljali v Istanbul in zaprli v trdnjavo Jedikule, kjer je preživel ostanek svojega življenja. Kraljevemu dvoru, plemstvu in meščanom so kasneje dovolili svoboden odhod iz mesta z vsem njihovim premoženjem, vendar brez orožja.

Habsburška vojska je med obleganjem in v bitki po njem izgubila 16.000 mož.

Posledice[uredi | uredi kodo]

Obleganje Budima je bila ključna osmanska zmaga proti Ferdinandu I. in Habsburžanom.[2] Omogočila je zasedbo osrednje Ogrske, ki je trajala 150 let. Zmaga je zato primerljiva z zmago v bitki pri Mohaču leta 1526.[2]

Cesar Karel V. je za bratov poraz izvedel po vrnitvi v Genovo 8. septembra 1541. Željan maščevanja se je odpravil na invazijo v Alžirijo, kjer je bil tudi sam popolnoma poražen.[3]

Ferdinand I. je naslednje leto ponovno poskušal osvojiti Budim in bil ponovno odbit.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Faroqhi, Suraiya N., Fleet, Kate (2012). The Cambridge History of Turkey. 2, The Ottoman Empire as a World Power, 1453–1603. Cambridge University Press. ISBN 9781316175545.
  2. 2,0 2,1 Garnier, str. 200.
  3. Garnier, str. 201.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Garnier, Edith. L'Alliance Impie. Editions du Felin, Paris 2008. ISBN 978-2-86645-678-8. Interview.
  • Pach, Zsigmond. History of Hungary, 1526–1686. Editor: R. Várkonyi, Ágnes. Academy Publisher, Budimpešta, 1985. ISBN 963-05-0929-6.
  • 1541-1542-ig tartó korszak eseményei Magyarországon.
  • Liptai Ervin. Military History of Hungary. 1. Zrínyi Military Publisher, Budapest, 1984. ISBN 963-326-320-4.