Nikaragovsko jezero
Nikaragovsko jezero | |
---|---|
![]() | |
![]() | |
Lega | Nikaragva |
Koordinate | 11°37′N 85°21′W / 11.617°N 85.350°WKoordinati: 11°37′N 85°21′W / 11.617°N 85.350°W |
Vrsta jezera | tektonsko jezero |
Glavni odtoki | San Juan |
Površina porečja | 41.600 km² |
Države porečja | Nikaragva |
Maks. dolžina | 160 km |
Maks. širina | 70 km |
Površina | 8264 km² |
Povp. globina | 13 m |
Maks. globina | 45 m |
Količina vode | 108 km³ |
Gladina (n.m.) | 32,7 m |
Otoki | Ometepe, Solentiname Islands, Zapatera |
Naselja | Altagracia, Granada, Moyogalpa, San Carlos, San Jorge |
Nikaragovsko jezero (špansko Lago de Nicaragua, tudi Lago Cocibolca, Mar Dulce, Gran Lago, Gran Lago Dulce ali Lago de Granada) je jezero v Srednji Ameriki, ki leži v istoimenskem tektonskem jarku na jugozahodu Nikaragve. S površino 8264 km² je največje jezero Srednje Amerike in največje tropsko jezero izven Afrike. Napajajo ga številne manjše reke, ki se stekajo z ognjeniških vrhov v okolici, edini odtok pa je reka San Juan, ki se izliva v Karibsko morje. Območje je tektonsko zelo aktivno, s številnimi aktivnimi ognjeniki v okolici in tudi v samem jezeru; izstopa predvsem otok Ometepe, ki ga sestavlja par stratovulkanov, eden od katerih je Concepción, ki je izbruhnil več desetkrat v zadnjih 120 letih.
Samo jezero naj bi hkrati z bližnjim Managovskim jezerom nastalo, ko je tektonski premik zaprl zaliv Tihega oceana. Povezuje ju reka Tipitapa, ki pa ni stalen vodotok in teče le ob močnejših deževjih iz Managovskega v Nikaragovsko jezero. Morske ribe so se zlagoma prilagodile na razsoljevanje in postale sladkovodne, tako da zdaj tu živi več vrst endemnih rib, predvsem ostrižnikov. Poleg tega v jezero pogosto zaidejo veliki morski plenilci iz Karibskega morja, kot so beli morski pes, atlantski tarpon, morska žaga idr.
Nikaragovsko jezero predstavlja vir pitne vode za okoliške prebivalce, transportno pot in pomembno ribolovno območje. Vendar je močno onesnaženo, favno v njem pa ogroža tudi prekomeren ribolov, s katerim so že iztrebili več vrst velikih plenilcev in močno zmanjšali populacije nekaterih domorodnih ostrižnikov, ter vnos afriške tilapije, ki izriva avtohtone vrste. Dodatno tveganje predstavljajo ognjeniki in zaenkrat sicer nerealizirani načrti za izgradnjo prekopa, ki bi prek jezera povezal Karibsko morje in Tihi ocean (kot konkurenca Panamskemu prekopu), a tudi odprl pot za vnos morske vode in najrazličnejših onesnažil.
Viri[uredi | uredi kodo]
- "Lake Nicaragua". Britannica Online. Pridobljeno 2018-06-19.
- Quinn, Joyce A.; Woodward, Susan L., ur. (2015). "Lake Nicaragua". Earth's Landscape: An Encyclopedia of the World's Geographic Features. ABC-CLIO. str. 399–401. ISBN 978-1-61069-446-9.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Nikaragovsko jezero v Wikimedijini zbirki