Nikaragovsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nikaragovsko jezero
Lake Nicaragua.jpg
Lake Nicaragua 2.jpg
LegaNikaragva
Koordinate11°37′N 85°21′W / 11.617°N 85.350°W / 11.617; -85.350Koordinati: 11°37′N 85°21′W / 11.617°N 85.350°W / 11.617; -85.350
Vrsta jezeratektonsko jezero
Glavni odtokiSan Juan
Površina porečja41.600 km²
Države porečjaNikaragva
Maks. dolžina160 km
Maks. širina70 km
Površina8264 km²
Povp. globina13 m
Maks. globina45 m
Količina vode108 km³
Gladina (n.m.)32,7 m
OtokiOmetepe, Solentiname Islands, Zapatera
NaseljaAltagracia, Granada, Moyogalpa, San Carlos, San Jorge

Nikaragovsko jezero (špansko Lago de Nicaragua, tudi Lago Cocibolca, Mar Dulce, Gran Lago, Gran Lago Dulce ali Lago de Granada) je jezero v Srednji Ameriki, ki leži v istoimenskem tektonskem jarku na jugozahodu Nikaragve. S površino 8264 km² je največje jezero Srednje Amerike in največje tropsko jezero izven Afrike. Napajajo ga številne manjše reke, ki se stekajo z ognjeniških vrhov v okolici, edini odtok pa je reka San Juan, ki se izliva v Karibsko morje. Območje je tektonsko zelo aktivno, s številnimi aktivnimi ognjeniki v okolici in tudi v samem jezeru; izstopa predvsem otok Ometepe, ki ga sestavlja par stratovulkanov, eden od katerih je Concepción, ki je izbruhnil več desetkrat v zadnjih 120 letih.

Samo jezero naj bi hkrati z bližnjim Managovskim jezerom nastalo, ko je tektonski premik zaprl zaliv Tihega oceana. Povezuje ju reka Tipitapa, ki pa ni stalen vodotok in teče le ob močnejših deževjih iz Managovskega v Nikaragovsko jezero. Morske ribe so se zlagoma prilagodile na razsoljevanje in postale sladkovodne, tako da zdaj tu živi več vrst endemnih rib, predvsem ostrižnikov. Poleg tega v jezero pogosto zaidejo veliki morski plenilci iz Karibskega morja, kot so beli morski pes, atlantski tarpon, morska žaga idr.

Nikaragovsko jezero predstavlja vir pitne vode za okoliške prebivalce, transportno pot in pomembno ribolovno območje. Vendar je močno onesnaženo, favno v njem pa ogroža tudi prekomeren ribolov, s katerim so že iztrebili več vrst velikih plenilcev in močno zmanjšali populacije nekaterih domorodnih ostrižnikov, ter vnos afriške tilapije, ki izriva avtohtone vrste. Dodatno tveganje predstavljajo ognjeniki in zaenkrat sicer nerealizirani načrti za izgranjo prekopa, ki bi prek jezera povezal Karibsko morje in Tihi ocean (kot konkurenca Panamskemu prekopu), a tudi odprl pot za vnos morske vode in najrazličnejših onesnažil.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]