Pojdi na vsebino

Nataša Kramberger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nataša Kramberger
Portret
Rojstvo14. april 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (43 let)
Maribor
Državljanstvo Slovenija
Poklicpisateljica, novinarka, redaktorica

Nataša Kramberger, slovenska pisateljica in novinarka, * 14. april 1983, Maribor.[2]

Krambergerjeva je več let živela in ustvarjala v Berlinu, leta 2016 pa se je preselila na kmetijo v Slovenskih goricah.[3] Najbolj znana je po svojem romanu Nebesa v robidah: roman v zgodbah, ki ga je izdala leta 2007 in je bil nominiran za nagrado kresnik.[4] Za ta roman je leta 2010 prejela nagrado Evropske unije za književnost.[5] Leta 2025 je prejela nagrado Prešernovega sklada za esejistični roman Po vsej sili živ.[6]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Nataša Kramberger se je rodila 14. aprila 1983 v Mariboru, mami Mariji Šauperl,[7] po poklicu učiteljici in knjižničarki. Odraščala je v Jurovskem dolu, kjer je obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na II. gimnaziji Maribor, kjer je leta 2002 opravila maturo. V dijaških letih je začela pisati za šolski časopis Borec, kjer je bila dve leti glavna urednica pod mentorjem Sašo Mikićem. Sodelovala je tudi v Gledališki šoli Prve gimnazije. V poletni praksi 2002 je začela delati kot novinarka časopisa Večer in tednika 7D. kjer je bil njen mentor Mirko Lorenci. Leta 2002 se je vpisala na študij komunikologije - tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo na FDVju, kjer leta 2016 diplomirala z nalogo Trajnostni marketing kot družbeni proces menjave. V okviru Erasmus projekta je študirala tudi na Univerzi v Utrechtu, od koder se je leta 2004 preselila v Berlin. Od takrat deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Objavlja reportaže, intervjuje, članke, kolumne za več slovenskih medijev: Dnevnik, Emzin, Pogledi, Mentor, Sodobnost, Mladina, AirBeletrina, Kažin in nemški Periskop.[8] Občasno živi v Jurovskem dolu in Milanu[9][10]

Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Prevzela je kmetijo, se začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom in naravno gradnjo in organizacijo delavnic, dogodkov. Prvi projekt je bil zbiranje odpadnega tekstila iz katerega izdelujejo vrečke, žakeljčke, ki ga predajo naprej skupaj z zgodbo o tekstilu (lastnik, uporaba) poimenovan Polne vreče zgodb. Na podlagi projekta je nastal scenarij za dokumentarni film, ki ga je režirala Hana Kastelicova.[11][12]

Literarno delo

[uredi | uredi kodo]

Na razpisu za mlado literaturo Urška 2006 je osvojila prvo nagrado: objavo prvenca, ki ga je z naslovom Nebesa v robidah naslednje leto (2007) izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v zbirki Prvenke[13]. Roman je dobil večinoma pozitivne kritike, uvrščen je bil med peterico finalistov za kresnika junija 2008 in dobil Nagrado EU za literaturo (2010). Roman je preveden v več tujih jezikov (albanščina, bolgarščina, češčina, danščina , hrvaščina , italijanščina , makedonščina, nizozemščina, srbščina).[14] Ocene: M. Bogataj, Literatura 72/5, 2008.[15]

Projekt Kaki vojaki z ilustratorko Jano Kocjan je žanrsko neulovljiv tekst med prozo in poezijo. V rezidenci Topolovo, kjer je bivala februarja 2016, je napisala Tujčice.[16]

Tretji roman Primerljivi hektarji je izšel leta 2017. V njem piše o prevzemu in delu na kmetiji, aktivizmu za ohranitev dreves v Berlinu in otroštvu.[17]

Njeno delo je nastajalo kot preplet žanrov časnikarstva, esejistike in literature. Njeno nnovinarsko delo je obravnavala Petra Godeša v magistrskem delu Narativ v literarnonovinarskem žanru : analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih.[18] Med ljubšimi avtorji omenja Itala Calvina.[19]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Proza in poezija

[uredi | uredi kodo]
  • Tujčice (Collana Koderjana / Zbirka Koderjana; 10). Cividale del Friuli / Čedad : Novi Matajur, 2016 (COBISS)(COBISS)
  • Kaj le nosiš v sebi (v dialogu z Dragico Čadež), 2025

Proza

[uredi | uredi kodo]
  • Nebesa v robidah: roman v zgodbah (Zbirka Prvenke). Ljubljana : Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - revija Mentor, 2007 (COBISS)
  • Kaki vojaki : roman v rimah in slikah (Zbirka Nova Znamenja; 38). Maribor : Litera, 2011 (COBISS)
  • Primerljivi hektarji : pripoved v setvenem koledarju (Zbirka Prišleki). Ljubljana : LUD Literatura, 2017 (COBISS)
  • Po vsej sili živ. Založba Goga, 2024.

Esejistika

[uredi | uredi kodo]
  • Brez zidu : časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014 (Zbirka S poti). Ljubljana : Cankarjeva založba, 2014 (COBISS)

Scenaristika

[uredi | uredi kodo]
  • Polne vreče zgodb. RTV Slovenija, 2011 (r. Hanka Kastelicová)

Izbor kratke proze, reportaž, esejev

[uredi | uredi kodo]
  • Gustlek v Anični deželi. Maribor : Večer, 31. julij 2010
  • Vila Smeralda (Zbirka Poletne zgodbe). Ljubljana : Delo, 2011 (COBISS)

Nagrade

[uredi | uredi kodo]
  • Nagrada Urška 2006 (Festival mlade literature Urška 2006)
  • A Sea for World, 2008 (Anna Lindh Foundation) za kratko zgodbo Slana ruleta[20]
  • Young Euro Connect award, 2009, za esej Svinjska glava v plastiki / Dva tedna s smetarji[21]
  • EU Prize for literature / Nagrada EU za literaturo, 2010, za roman Nebesa v robidah
  • Zlati znak JSKD, 2011, za izjemen enkraten dosežek na področju literarne dejavnosti
  • Nagrada Prešernovega sklada 2025
Nominacije
[uredi | uredi kodo]
  • Prva peterica: kresnik, 2008 za roman Nebesa v robidah

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ CONOR
  2. ↑ »Nataša Kramberger | EU Prize for Literature«. www.euprizeliterature.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2021. Pridobljeno 12. januarja 2021.
  3. ↑ »Slovenka, ki je Berlin zamenjala za kmetijo v Jurovskem Dolu in postala glas kmetic«. www.onaplus.delo.si. 2. januar 2025. Pridobljeno 2. avgusta 2025.
  4. ↑ »PRVENKA Nataša Kramberger Nebesa v robidah«. JSKD. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2017. Pridobljeno 17. februarja 2017.
  5. ↑ »Nataša Kramberger med prejemniki nagrade Evropske unije za književnost«. Dnevnik. 6. oktober 2010. Pridobljeno 17. februarja 2017.[mrtva povezava]
  6. ↑ »Podelitev Prešernovih nagrad: 'Nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega'«. www.24ur.com. 7. februar 2025. Pridobljeno 2. avgusta 2025.
  7. ↑ Pukšič, Edvard (26. november 2010). »Evropska knjižna nagrada »Evropejki iz Jurovskega Dola«« (PDF). Ovtarjeve novice. Pridobljeno 8. marca 2019.
  8. ↑ »Nataša Kramberger«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2020. Pridobljeno 8. marca 2019.
  9. ↑ Rak, Peter (7. avgust 2017). »Nataša Kramberger: Nomadizem med Jurovskim Dolom in Milanom«. Delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2018. Pridobljeno 8. marca 2019.
  10. ↑ Uwe, Rada (1. november 2014). »Nataša Kramberger: „Europa sollte aus den Fehlern Jugoslawienslernen"« (PDF). taz am wochenende. Pridobljeno 8. marca 2019.[mrtva povezava]
  11. ↑ »Polne vreče zgodb«. Pridobljeno 8. marca 2019.
  12. ↑ M. K. (22. marec 2011). »Polne vreče zgodb - oda lepoti življenja«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2019.
  13. ↑ »Javni sklad RS za kulturne dejavnosti«. www.jskd.si. Pridobljeno 12. januarja 2021.[mrtva povezava]
  14. ↑ »Predstavitev na spletni strani literarne nagrade EU (v angleščini)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2014. Pridobljeno 17. februarja 2017.
  15. ↑ Bogataj, Matej (2008). Nataša Kramberger: Nebesa v robidah. Sodobnost (1963), letnik 72, številka 5, str. 765-767. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  16. ↑ Detela, Lev (17. julij 2017). »Nataša Kramberger: Tujčice«. Ars. Pridobljeno 8. marca 2019.[mrtva povezava]
  17. ↑ Ervin Hladnik Milharčič (18. avgust 2018). »Nataša Kramberger: V prepiru sem vsaj tisočkrat rekla prav to: »Sem ekonomska migrantka.««. Dnevnik Objektiv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2018. Pridobljeno 8. marca 2019.
  18. ↑ Petra Godeša (2015). »Narativ v literarnonovinarskem žanru:analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih« (PDF). Pridobljeno 8. marca 2019.
  19. ↑ Noah Charney (10. februar 2015). »Knjiga priznanj: Nataša Kramberger«. Airbeletrina. Pridobljeno 8. marca 2019.
  20. ↑ »International success of Nataša Kramberger«. Pridobljeno 8. marca 2019.[mrtva povezava]
  21. ↑ »The Journalist 2009«. Pridobljeno 8. marca 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]