Narodni rezervat Los Flamencos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Narodni rezervat Los Flamencos
Reserva Nacional Los Flamencos
IUCN kategorija IV (območje upravljanja vrst/habitatov)
Salar de Tara.jpg
Salar de Tara
Lokacija regija Antofagasta, Čile
Bližnje mesto San Pedro de Atacama
Površina 740 km²
Ustanovitev 1990
Uprava Corporación Nacional Forestal
Uradno ime: Salar de Tara
Razglasitev: 2. december 1996
ID #: 875[1]
Uradno ime: Sistema Hidrológico de Soncor del Salar de Atacama
Razglasitev: 2. december 1996
ID #: 876[2]
Uradno ime: Salar de Pujsa
Razglasitev: 14. avgust 2009
ID #: 1871[3]

Narodni rezervat Los Flamencos je naravni rezervat v občini San Pedro de Atacama, v regiji Antofagasta v severnem Čilu [4]. Rezervat obsega površino 740 kvadratnih kilometrov ali 73.986 hektarov v osrednji andski suhi puna ekoregiji (travniki, gorski travniki in grmovje) [5] in je sestavljen iz sedmih ločenih odsekov.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Rezervat ima puščavsko podnebje s temperaturo, ki se dramatično spreminja med dnevom in nočjo. Dež je pogostejši poleti, povprečna višina pa je 3 milimetre. Povprečna temperatura poprečna višja je 24,5 ° C, povprečna nižja pa je 17,1 ° C.

Odseki[uredi | uredi kodo]

Salar de Tara - Salar de Aguas Calientes[uredi | uredi kodo]

Piedras Rojas, salar de Aguas Calientes.

To območje je sestavljeno iz dveh slanišč: Tara na 23°05′S 67°15′W / 23.083°S 67.250°W / -23.083; -67.250, ki leži 120 kilometrov vzhodno od San Pedra de Atacama in 440 kilometrov severovzhodno od Antofagaste, in Aguas Calientes na 23°07′S 67°25′W / 23.117°S 67.417°W / -23.117; -67.417 [6], na nadmorski višini 4860 m.

Salar de Tara je od leta 1996 po Ramsarski konvenciji označen kot močvirje mednarodnega pomena. Ima tako stalna kot sezonska jezera. Največje med njimi je jezero Tara, ki ga napaja reka Zapalerija. [7]

Rastlinstvo in živalstvo

Za rastlinstvo je značilna prisotnost bofedales, vrsta mokrišč na visoki nadmorski višini, pa tudi rumene slame, šaš (Carex scoparia), dve vrsti cvetoče Parastrefije lepidophylla in trava Festuca gracillima, ki se lahko opazi na ravnem in hribovitem terenu ter na pobočjih vulkanov in hribov Salar de Tara zagotavlja življenjski prostor za različne redke in ogrožene vrste divjih živali. Nekatere, kot so viskači Lagidium viscacia, podobni zajcem, vikunje in Darwinov nandu, so razvrščene kot ogrožene vrste. Druge, kot so andsko gos (Chloephaga melanoptera), čopasto raco Lophonetta specularioides, andski galeb Larus Serranus, raco Anas Puna in tri vrste plamencev (čilski plamenec (Phoenicopterus chilensis), andski plamenec (Phoenicoparrus andinus) in kratkokljuni plamenec (Phoenicoparrus jamesi) veljajo za ranljive. Ohranitveno stanje rumenorjaveha tuco-tuco (Ctenomys fulvus) in andske lisice (Lycalopex culpaeus) ni znan. Slednji živijo v vseh delih rezervata. [8]

Na tem območju se pojavljajo pomembne značilnosti erozije vetra.

Kratkokljuni plamenec

Salar de Pujsa[uredi | uredi kodo]

Salar de Pujsa.
Laguna Miscanti in Cerro Miscanti

Salar de Pujsa je slanišče na 23°12′S 67°32′W / 23.200°S 67.533°W / -23.200; -67.533 jugozahodno od Salar de Tara, 83 kilometrov od San Pedro de Atacama in severovzhodno od vulkana Acamarachi. Z največjo nadmorsko višino 4585 metrov Pujsa velja za najbolj izoliran del rezervata. Slanišče dobi vode iz potokov Quepiaco in Alitar in je bila leta 2009 vpisana na seznam Ramsarskih mokrišč. [9] Na območje priletijo ptice selivke, vključno s tribarvnim liskonožcem (Phalaropus tricolor).

Culpeo fox
Rastlinstvo in živalstvo

Tu najdemo podobne rastline kot na območjih Tara in Aguas Calientes, za katero so značilni bofedales, rumena slama, šaš (Carex scoparia), dve vrsti cvetoče Parastrefije lepidophylla in trava Festuca gracillima. Podobne so tudi živali.

Laguni Miscanti in Miñiques[uredi | uredi kodo]

Lavin tok iz izbruha vulkana Miñiques je ločil laguno Miscanti od lagune Miñiques. Ležita 25 kilometrov južno od Socaire, 115 kilometrov jugovzhodno od San Pedra de Atacama in 431 kilometrov vzhodno od Antofagaste. To območje obsega jezero Miscanti na 23°43′S 67°46′W / 23.717°S 67.767°W / -23.717; -67.767 in laguno Miñiques na 23°46′S 67°47′W / 23.767°S 67.783°W / -23.767; -67.783, ob vznožju Cerro Miscanti in vulkana Miñiques. Sta na nadmorski višini med 4100 in 4350 metrov. Ta del je blizu Salar de Talar in lagune Lejía.

Živalstvo

Ta del rezervata je dom številnim pticam, vključno andskega, čilskega plamenca, rogata liska, srebrni ponirek (Podiceps occipitalis), andski galeb in ščinkavec Sicalis olivascens. Sesalci so vikunje, andska lisica in Darwinova miš (Phyllotis darwini). [10]

Salar de Atacama[uredi | uredi kodo]

To območje sestavljata dve podobmočji, Soncor in Quelana. Obo obsegata lagune, ki ležijo nad Salar de Atacama, največjo slano ravnico v Čilu, na nadmorski višini 2305 metrov, z veliko slano skorjo. [11]

Odsek Soncor[uredi | uredi kodo]

V območju Soncor so lagune Chaxa, Puilar in Barros Negros. Kljub ekstremnim razmeram Salar de Atacama vzdržuje široko paleto vrst, vključno s čilskim in andskim plamencem (slednji ga uporablja kot pomembno mesto gnezdenja), andska sabljarka (Recurvirostra andina), rumenokljuna raca (Anas flavirostris), raca 'Lophonetta specularioides, deževnik Charadrius alticola in vrtorepi prodnik (Calidris bairdii). Različne rastlinske vrste trav obraščajo robove lagun, kot so Distichlis spicata, majhen grm imenovan Pingo pingo (Ephedra breana) in cachiyuyo (vrsta lobode), med drugimi. Sistema hidrológico de Soncor (Soncor hidrološki sistem), kot je Salar de Tara, je zavarovana lokacija v skladu z Ramsarsarsko konvencijo. Obsega štiri plitva slana jezera. [12]

Odsek Quelana[uredi | uredi kodo]

Odsek jee 10 kilometrov iz poti do lagune Chaxa in vsebuje veliko solne skorje in slano blato. Teren je raven na povprečni nadmorski višini 2300 metrov. Druge značilnosti so podobne prej navedenim.

Lunina dolina

Lunina dolina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Lunina dolina, Čile.

Na tem odseku so arheološka najdišča, kot so vas Tulor teri gorsko območje Cordillera de la Sal, ki doseže višine 2624 metrov. Območje je nastalo z zaporednim nalaganjem starega slanega jezera, ki se je na koncu posušilo in ga je premik tektonskih plošč potiskal navzgor. Na tem območju živi belozeleni mastni oposum.

Lunina dolina

Tambillo[uredi | uredi kodo]

Ta odsek je najbližji San Pedru de Atacama, za katerega je značilen tamarugov gozd (Prosopis tamarugo) razširjen na 370 hektarjih, ki je edinstven v tej regiji.

V Tambillu živijo podobne živalske vrste kot v drugih odsekih rezervata, vključno z andskim in čilskim plamencem, rogato lisko, srebrnim ponirkom, andskim galebom, ščinkavcem Sicalis olivascens, andsko lisico, vrabcem (Zonotrichia capensis), lastovko in sokolom.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Salar de Tara". Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno dne 25 April 2018. 
  2. "Sistema Hidrológico de Soncor del Salar de Atacama". Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno dne 25 April 2018. 
  3. "Salar de Pujsa". Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno dne 25 April 2018. 
  4. II región, Reserva Nacional Los Flamencos www.profesorenlinea.cl retrieved June 21, 2013
  5. Olson, D. M, E. Dinerstein; et al. (2001). "Terrestrial Ecoregions of the World: A New Map of Life on Earth". BioScience 51 (11): 933–938. doi:10.1641/0006-3568(2001)051[0933:TEOTWA]2.0.CO;2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-10-14. 
  6. Earth Info, earth-info.nga.mil webpage: "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-05-04. Pridobljeno dne 2007-04-06. .
  7. Salar de Tara Arhivirano 2007-09-29 na Wayback Machine. Information Sheet on Ramsar Wetlands.
  8. "Reserva Nacional Los Flamencos". CONAF. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 April 2012. Pridobljeno dne 11 April 2012. 
  9. "The Annotated Ramsar List: Chile". Ramsar. Pridobljeno dne 11 April 2012. 
  10. http://web.mit.edu/edbert/Chile/
  11. San Pedro de Atacama: Queen of the Desert thisischile.cl August 02, 2011, retrieved August 11, 2013
  12. Soncor Basin Arhivirano 2007-09-27 na Wayback Machine. Information Sheet on Ramsar Wetlands.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]