Narodni park Canaima

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park Canaima
IUCN kategorija II (narodni park)
Narodni park Canaima
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Canaima
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Canaima
Lega Angelovega slapa v narodnem parku Canaima
Lokacijadržava Bolívar, Venezuela
Koordinati6°10′00″N 62°30′00″W / 6.16667°N 62.50000°W / 6.16667; -62.50000
Površina30.000 km²
Ustanovitev12. junij 1962
TipNaravna
Kriterijivii, viii, ix, x
Razglasitev1994 (18. zasedanje)
ID #701
DržavaVenezuela
RegionLatinska Amerika in Karibi]]
Canaima, Venezuela
Angelov slap je najvišji slap na svetu.

Narodni park Canaima (špansko Parque Nacional Canaima) je 30.000 km² velik park v jugovzhodni Venezueli, ki približno zaseda isto območje kot regija Gran Sabana. Je v državi Bolívar in dosega meje z Brazilijo in Gvajano.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Narodni park Canaima je bil ustanovljen 12. junija 1962.

Že leta 1990 so države, ki sodelujejo v amazonski pogodbi o sodelovanju, priporočile razširitev narodnega parka Canaima proti jugu, da bi ga povezali z nacionalnim parkom Monte Roraima v Braziliji, z usklajenim upravljanjem turizma, raziskav in ohranjanja.[1]

Leta 1994 je Unesco vpisal narodni park Canaima na seznam svetovne dediščine kot naravni rezervat, ki ima nenavaden relief, poseben in edinstven po vsem svetu, tepuije ali mizaste gore.

Lega[uredi | uredi kodo]

Narodni park Canaima je drugi največji park v Venezueli, za Parima-Tapirapecó, in šesti največji narodni park na svetu. Je velikosti Belgije ali Marylanda.

Park ščiti del ekoregije vlažnih gozdov Gvajanskega višavja.[2] Približno 65 % parka zavzemajo skalne planote, imenovane tepui, ki so nekakšna mizasta gora, stara več milijonov let, z navpičnimi stenami in skoraj ravnimi vrhovi. Ti predstavljajo edinstveno biološko okolje in so tudi zelo geološko zanimivi. Njihove strme pečine in slapovi (vključno z Angelovim slapom, ki je najvišji slap na svetu, z višino 979 metrov) ustvarjajo spektakularno pokrajino. Najbolj znani tepuji v parku sta gora Roraima, najvišja in najlažja za plezanje in Auyán tepui, mesto Angelovega slapa. Tepui so iz peščenjaka in izvirajo iz časa, ko sta bili Južna Amerika in Afrika del superceline.

V parku živijo avtohtoni Indijanci Pemon, ki so del jezikovne skupine Karibov. Pemoni imajo intimen odnos s tepuji in verjamejo, da so dom duhov 'Mawari'. Park je razmeroma oddaljen, z le nekaj cest, ki povezujejo mesta. Večina prevozov znotraj parka poteka z lahkim letalom z vzletnih stez, ki so jih zgradili različni kapucinski misijoni ali peš in s kanujem. Pemoni so razvili nekaj osnovnih in luksuznih kampov, ki jih obiskujejo turisti z vsega sveta.

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Canaima ima raznoliko živalstvo, ki je razporejeno po parku glede na številne okoljske dejavnike, kot sta nadmorska višina in vrsta vegetacije.[3] Med najdenimi vrstami so:

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Samo v La Gran Sabana je več kot 300 endemičnih vrst.

Endemični rodovi so: Achnopogon, Chimantaea, Quelchia, Tepuia, Mallophyton, Adenanthe.

Številne žužkojede vrste iz rodov: Bromelijevke, Okroglolistna rosika (Drosera), Heliamfora, mešinka (Utricularia).

Hidrografija[uredi | uredi kodo]

Park obsega celotno povodje desnega brega reke Caroní in dva najvišja slapova na svetu, Angelov slap in Kukenán, ter višinsko veliko nižje slapove.

Površinske oblike[uredi | uredi kodo]

Hudičev kanjon v narodnem parku Canaima

Edina oblika kopnega so tepui, to so planote, ki so edinstvena značilnost, med katerimi so njeni navpični in skoraj ravni vrhovi, čeprav je nekaj tepuijev, ki ne izpolnjujejo teh pravil. Geološko so ostanki sedimentnega pokrova, sestavljenega iz zelo starodavnega peščenjaka, ki je naložen na podlago iz magmatskih kamnin (predvsem granita), ki je še starejša (skoraj 3 milijarde let). Na njihovem vrhu je dom zelo velike količine zelo specifičnih endemičnih vrst, tako rastlinskih kot živalskih. Nekatere endemične rastlinske vrste so kategorizirane kot mesojede, ki so torej zaloge hrane (predvsem žuželk), ki jih je v gorah tako malo. Te imajo geološke formacije, stare od 1,5 do 2 milijardi let, kar jih uvršča med najstarejše formacije na svetu. Najbolj znani tepuiji so: Auyán tepui (z Angelovim slapom), Roraima, Kukenan in Chimantá med številnimi drugimi.[4][5]

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Jasperjev potok]]
    Jasperjev potok]]
  • gora Roraima
    gora Roraima
  • La Gran Sabana
    La Gran Sabana
  • Kamá slapovi
    Kamá slapovi
  • Slapovi Canaima
    Slapovi Canaima
  • Kukenan Tepui
    Kukenan Tepui
  • Pozo Azul
    Pozo Azul
  • Reka v Gran Sabana
    Reka v Gran Sabana

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ McNeely, Jeffrey A.; Harrison, Jeremy (1994), Protecting Nature: Regional Reviews of Protected Areas, IUCN, str. 377, ISBN 978-2-8317-0119-6, pridobljeno 8. junija 2016
  2. ↑ Sears, Robin, South America: Southern Venezuela, northern Brazil, western Guyana, and eastern Colombia (NT0124), WWF: World Wildlife Fund, pridobljeno 1. aprila 2017
  3. ↑ Stachowicz, Izabela; Ferrer Paris, José Rafael; Quiroga-Carmona, Marcial; Moran, Lisandro; Lozano, Cecilia (2020). »Baseline for monitoring and habitat use of medium to large non-volant mammals in Gran Sabana, Venezuela«. Therya. 11: 169–179. doi:10.12933/therya-20-891. Pridobljeno 13. decembra 2020.
  4. ↑ Lindsay Elms. "Mount Roraima: An Island Forgotten by Time". http://members.shaw.ca/beyondnootka/articles/roraima.html.
  5. ↑ Otto Huber and John J. Wurdack. 1984. History of Botanical Exploration in Territorio Federal Amazonas, Venezuela. Smithsonian Institution Press, City of Washington, www.sil.si.edu/smithsoniancontributions/botany/pdf_hi/sctb-0056.pdf

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Narodni park Canaima.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Narodni park Canaima
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_park_Canaima&oldid=5730903«