Narcisse Virgilio Díaz de la Peña

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narcisse Virgilio Díaz
Portret
Narcisse Virgilio Díaz (Woodburytype), c.1876
Rojstvo20. avgust 1807({{padleft:1807|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][3] ali 20. avgust 1808({{padleft:1808|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[4]
Španski imperij, Bordeaux[5]
Smrt18. november 1876({{padleft:1876|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[6][7][…]
Menton
NarodnostFrancosko-španska
Državljanstvo Francija[8]
IzobrazbaSèvres Studio
Poklicslikar, tiskarski grafik, vizualni umetnik
GibanjeBarbizonska šola, Orientalizem

Narcisse Virgilio Díaz de la Peña, francoski slikar Barbizonske šole, * 20. avgust 1807, † 18. november 1876.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Fontainebleauški gozd, 1868, Dallas Museum of Art
"Fête Champetre", Diaz de la Peña

Diaz se je rodil v Bordeauxu španskim staršem. Diaz je pri desetih letih postal sirota in nesreča je spremljala njegova zgodnja leta. Ugriznil ga je plazilec v Meudonovem gozdu blizu Sèvresa, kamor so ga odpeljali živeti prijatelji njegove matere. Ugriz je bil slabo oskrbljen in na koncu je izgubil nogo. Vendar je, kot se je izkazalo, lesen štrcelj, ki je nadomestil nogo, postal znan.[9]

Pri petnajstih je vstopil v ateljeje v Sèvresu, najprej se ukvarjal z dekoracijo porcelana in se pozneje preusmeril na slikarstvo. Turški in orientalski prizori so ga pritegnili in se je lotil slikanja vzhodnih figur, oblečenih v bogato obarvana oblačila; mnoge od teh slik ostajajo še danes. Veliko časa je preživel tudi v Barbizonu, blizu Fontainebleauškega gozda, kjer so nastale nekatere njegove najslavnejše slike. [10] Eden od njegovih učiteljev in prijateljev v Parizu je bil François Souchon. [11]

Okoli leta 1831 je Díaz naletel na Théodora Rousseauja, za katerega je imel zelo v čislih, kljub temu, da je bil Rousseau štiri leta mlajši. V Fontainebleauju je Díaz našel Rousseauja, kako slika svoje čudovite gozdne slike in bil odločen, da bo slikal na enak način, če je le mogoče. Vendar je bil Rousseau takrat slabega zdravja, ogorčen nad svetom, zato mu je bilo težko pristopiti. Diaz mu je ob neki priložnosti sledil do gozda, z leseno nogo je oviral njegovo napredovanje, a se je po slikarju izmuznil in poskušal opazovati njegov način dela. Po nekaj časa je Díaz našel način, kako se spoprijateljiti z Rousseaujem in razkriti njegovo pripravljenost razumeti njegovo tehniko. Rousseauja se je dotaknila strast besed občudovanja in na koncu Diaza naučil vsega, kar je znal.

Díaz je razstavil veliko slik na Pariškem salonu, leta 1851 pa je bil odlikovan s činom Chevalier (vitez) Légion d'honneur [12]. Med francosko-prusko vojno (1870-1871) je odšel v Bruselj. Po letu 1871 so njegova dela postala modna in se postopoma dvigovala po oceni zbirateljev, delal pa je nenehno in uspešno. Díazove najboljše slike so njegovi gozdni prizori in nevihte, prav na teh pa počiva njegova slava. V Louvru je več primerov njegovih del in tri majhne slike v Wallace Collection, Hertford House. Morda najbolj odmevna Diazova dela so La Fée aux Perles (1857, shranjena v Louvru), Sončni zahod v gozdu (1868), Nevihta in Fontainebleauški gozd (1870, hranjena v Leedsu). Metropolitanski muzej umetnosti ima približno dva ducata Diazovih del, vključno z drugo različico Fontainebleauškega gozda in številne risbe in študije.[13]

Diaz sam ni imel dobro znanih učencev, toda François Visconti je do neke mere posnemal njegovo delo in Léon Richet je opazno sledil njegovim metodam slikanja dreves. Jean-François Millet je tudi nekaj časa slikal majhne figure v izogibanju posnemanja Diazovih takrat priljubljenih predmetov. Renoir je nekoč rekel »moj junak je bil Díaz«[14]. Leta 1876 se je med obiskom sinovega groba prehladil. Odšel je v Menton, da bi se pozdravil, a je 18. novembra istega leta umrl.

Medaljon Díazovega sina, Eugène-Émile

Sin Díaza, Eugène-Émile (1837–1901), je dosegel nekaj slave kot skladatelj Eugène Diaz.[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Narcisse Virgilio Diaz de La PeñaOUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  2. Discogs — 2000.
  3. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  4. The Fine Art Archive — 2003.
  5. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  6. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  7. Narcisse Virgile Diaz de la Peña
  8. spletna zbirka Museum of Modern Art
  9. Chisholm 1911.
  10.  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeniChisholm, Hugh, ur. (1911). »Diaz, Narcisse Virgilio«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 8 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 171–172.
  11. Dévémy, L. (1875). »Notices biographiques sur François Souchon, peintre et le P. Hyacinthe Besson, son élève«. Mémoires de la société d'agriculture, sciences & arts centrale du département du Nord séant a Douai. Pridobljeno 21. junija 2014.
  12. "Narcisse Virgilio Diaz de la Pena," Schiller and Bodo European Paintings[mrtva povezava][mrtva povezava]
  13. Narcisse-Virgile Diaz de la Peña, Metropolitan Museum of Art. Retrieved 2019-03-25.
  14. "Renoir: An Intimate Record", Page 9.
  15. Cinq lettres autographes signées d'Eugène Diaz à Adolphe Dupeuty, 18 mars et 11 juillet 1873, 1874 et sans date, Institut national de l'histoire de l'art. Retrieved 2012-04-15.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • A. Hustin, Les Artistes célébres: Diaz (Paris)
  • David Croal Thomson, The Barbizon School of Painters (London, 1890)
  • J.W. Mollett, Diaz (London, 1890)
  • Jules Arsène Arnaud Claretie, Peintres et sculpteurs contemporains: Diaz (Paris, 1882)
  • Albert Wolff, La Capitale de l'art: Narcisse Diaz (Paris, 1886)
  • Philippe Burty, Maîtres et petit-maîtres: N. Diaz (Paris, 1877)
  • O'Neill, J, ed. (2000). Romanticism & the school of nature : nineteenth-century drawings and paintings from the Karen B. Cohen collection. New York: The Metropolitan Museum of Art. (see index)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]