Naberežnije Čelni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Naberežnije Čelni

Набережные Челны
Druge transkripcije
 • tatarščinaЯр Чаллы
V smeri ure z vrha: Bulevar entuziastov, Poslovni center «2/18», Pogled na mesto z reke Kame, IT park
V smeri ure z vrha: Bulevar entuziastov, Poslovni center «2/18», Pogled na mesto z reke Kame, IT park
Zastava Naberežnije Čelni
Zastava
Grb Naberežnije Čelni
Grb
Lega: Naberežnije Čelni
Zemljevid
Naberežnije Čelni se nahaja v Rusija
Naberežnije Čelni
Naberežnije Čelni
Lega: Naberežnije Čelni
Naberežnije Čelni se nahaja v Tatarstan
Naberežnije Čelni
Naberežnije Čelni
Naberežnije Čelni (Tatarstan)
Koordinati: 55°41′N 52°19′E / 55.683°N 52.317°E / 55.683; 52.317Koordinati: 55°41′N 52°19′E / 55.683°N 52.317°E / 55.683; 52.317
DržavaRusija
Federalni subjektTatarstan
UstanovitevOkrog 1172
Upravljanje
 • TeloMestna duma
 • ŽupanNail Magdejev
Površina
 • Skupno153,52 km2
Nadm. višina
100 m
Prebivalstvo
 (popis 2010)[1]
 • Skupno513.193
 • Ocena 
(2018)[2]
532.472 (+3,8%)
 • Rang35., leta 2010
 • Gostota3.300 preb./km2
 • Podrejenmestu oblastnega pomena Naberežnije Čelni
 • Glavno mesto mesta oblastnega pomena Naberežnije Čelni
 • Urbano okrožjeNaberežnočelnsko urbano okrožje
 • Glavno mesto Naberežnočelnsko urbano okrožje
Časovni pasUTC+3
Poštne številke[3]
423800-423849
Omrežne skupine+7 8552
OKTMO ID92730000001
Uradni praznik10. avgust
Spletna stranwww.nabchelny.ru

Naberežnije Čelni (rusko Набережные Челны, tatarsko Яр Чаллы, IPA: [ˈjar ɕɑlːɤ̆]) so drugo največje mesto v republiki Tatarstan v Rusiji. So velik industrijski center in ležijo 225 km vzhodno od Kazana ob reki Kami in Nižnekamskem rezervoarju. Leta 2021 je imelo mesto 548.434 prebivalcev.

Med letoma 1982 in 1986 je bilo mesto znano kot Brežnjev po Leonidu Brežnjevu, v času čigar vladavine je bilo mesto zgrajeno z ničle točke.

Mesto je eno od populacijskih središč Udmurtskih Judov, ki govorijo udmurtski jidiš.[5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje mesta je bilo prvič naseljeno v času bronaste dobe sredi 3. tisočletja pred našim štetjem. V sodobnem času so se na tem mestu prvič naselili ruski kmetje iz bližnjega mesta Jelabuga leta 1626.

Ob koncu 19. stoletja je vas postala pomemben center za trgovanje z žitom. Leta 1914 je ruska vlada začela gradnjo dvigala za žito, ki je postalo tretje največje v Rusiji.

Naberežnije Čelni so status mesta prejele 10. avgusta 1930.[6] Mesto je od začetka 70. let 20. stoletja bliskovito raslo zaradi gradnje gigantske tovarne Kamskega avtomobilnega zavoda (KAMAZ) in stanovanj za delavce. Vsako leto se je priselilo v mesto nekaj deset tisoč ljudi iz celotne Sovjetske zveze in mesto s 35.000 prebivalci je v 20 letih bliskovite rasti doseglo pol milijona prebivalcev.

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

V mestu poteka proizvodnja tovornjakov Kamaz in ZMA in mesto je eno največjih načrtovanih mest za proizvodnjo vozil. Kamazova tovarna je z več kot petimi kvadratnimi kilometri namenjeni proizvodnji največja tovarna vozil na svetu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Russian Federal State Statistics Service (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [2010 All-Russian Population Census, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [2010 All-Russia Population Census] (v ruščini). Federal State Statistics Service.
  2. »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
  3. Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
  4. Order #01-02/9
  5. Altyntsev A.V., "The Concept of Love in Ashkenazim of Udmurtia and Tatarstan", Nauka Udmurtii. 2013. No. 4 (66), p. 131. (Алтынцев А.В., "Чувство любви в понимании евреев-ашкенази Удмуртии и Татарстана". Наука Удмуртии. 2013. №4. С. 131: Комментарии.) (rusko)
  6. Энциклопедия Города России. Moscow: Большая Российская Энциклопедия. 2003. str. 289. ISBN 5-7107-7399-9.