NGC 891

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
NGC 891
NGC891HunterWilson.jpg
NGC 891, posneta z amatersko opremo
Opazovalni podatki (epoha J2000)
OzvezdjeAndromeda
Rektascenzija02h 22m 33,4s[1]
Deklinacija+42° 20′ 57″[1]
Rdeči premik528 ± 4 km/s[1]
Oddaljenost27,3 ± 1,8 Mly (8,4 ± 0,5 Mpc)[2]
Navidezni sij (V)10,8[1]
Značilnosti
TipSA(s)b?[1]
Navidezna velikost (V)13′,5 × 2′,5[1]
Druge oznake
UGC 1831, PGC 9031,[1] Caldwell 23
Glej tudi: galaksija, seznam galaksij

NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda. 6. oktobra 1784 jo je odkril William Herschel.[3] Galaksija je članica skupine NGC 1023 galaksij v Krajevni nadjati. Ima jedro iz H II.[4]

Objekt je viden že v majhnih do srednjih teleskopih kot temna podaljšana črta svetlobe z vidnim prašnim jedrom v večjih teleskopih.

Leta 1999 je Vesoljski teleskop Hubble poslikal NGC 891 v infrardeči svetlobi.

Leta 2005 je zaradi svoje atraktivnosti in znanstvenega zanimanja bila NGC 891 izbrana kot objekt za prvo svetlobo velikega binokularnega teleskopa.[5][6] Leta 2012 je bil ponovno uporabljen za prvo sliko Teleskopa Discovery Channel z velikim monolitskim senzorjem.[7]

21. avgusta 1986 je bila v galaksiji odkrita supernova SN 1986J z magnitudo 14.[8]

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

NGC 891 izgleda tako, kot bi izgledala tudi Rimska cesta, če bi jo prevrnili na rob (nekateri astronomi so celo opazili posebne podobnosti med NGC 891 iz našo galaksijo, kot se jo vidi iz južne poloble). Obe galaksiji sta zelo podobni tudi v izsevu in velikosti.[9] Raziskave dinamike molekulskega vodika so pokazale možnost obstoja središčne prečke.[10] Tudi visoko-resolucijske slike prašnega diska kažejo nenavadne filamentne vzorce. Te vzorci se razširjajo vse do haloja galaksije, stran od njenega galaktičnega diska. Znanstveniki domnevajo, da so eksplozije supernov potisnile medzvezdni prah ven iz galaktičnega diska naravnost v halo.

Možno je tudi, da ta fenomen povzroči pritisk svetlobe od sosednjih zvezd.[11]

Bližnja infrardeča slika Hubblovega teleskopa (HST) od NGC 891. Avtorji: HST/NASA/ESA 

Galaksija je članica majhne skupine galaksij, včasih imenovane skupina NGC 1023. Ostale galaksije v tej skupini, ki so tudi v katalogu NGC, so 925, 949, 959, 1003, 1023 in 1058 ter tiste, ki so v katalogu UGC, so 1807, 1865 (DDO 19), 2014 (DDO 22), 2023 (DDO 25), 2034 (DDO 24) in 2259.[12] Njeni robovi so prepredeni z več nizko-svetlostnimi, koherentnimi in dolgimi pod-strukturami, kot so velikanski izbruhi, ki se vijejo okoli starševske galaksije do razdalje približno 50 kpc. Izboklina in disk so obkroženi s ploščato zvezdno strukturo. Zaporedoma imajo navpične in radialne razdalje enake 15 kpc in 40 kpc[13] in se razlagajo kot ostanki satelitske galaksije, ki jo je posrkala NGC 891.[14]

NGC 891 (severni del) - približek teleskopa HST, pogled 3,24′. Avtorji: NASA/STScI/WikiSky

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Glasba iz filma Dark Star avtorja Johna Carpenterja iz leta 1974 se ponaša z instrumentalnim delom v stilu muzak, ki se imenuje "When Twilight Falls on NGC 891" ("Ko pade mrak na NGC 891").[15]

Prvi solo album Edgarja Froeseja, Aqua, tudi izdan leta 1974, vsebuje skladbo, imenovano "NGC 891". Stran 2 albuma, ki vsebuje to skladbo, je bila nenavadna, saj je imela redek primer komercialno težavne skladbe, ki je uporabljala sistem artificial head.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 "NASA/IPAC Extragalactic Database". Results for NGC 891. Pridobljeno dne 2006-11-18.
  2. J. L. Tonry; A. Dressler; J. P. Blakeslee; E. A. Ajhar; et al. (2001). "The SBF Survey of Galaxy Distances. IV. SBF Magnitudes, Colors, and Distances". Astrophysical Journal. 546 (2): 681–693. arXiv:astro-ph/0011223. Bibcode:2001ApJ...546..681T. doi:10.1086/318301.
  3. Seligman, Courtney. "NGC 891". Celestial Atlas. Pridobljeno dne 8 November 2018.
  4. Ho, Luis C.; Filippenko, Alexei V.; Sargent, Wallace L. W. (October 1997). "A Search for "Dwarf" Seyfert Nuclei. III. Spectroscopic Parameters and Properties of the Host Galaxies". Astrophysical Journal Supplement. Vol. 112 no. 2. str. 315–390. arXiv:astro-ph/9704107. Bibcode:1997ApJS..112..315H. doi:10.1086/313041.
  5. "First Light Information". Large Binocular Telescope Observatory. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 July 2013. Pridobljeno dne 10 January 2015.
  6. "LBT "First Light" Image of NGC 891". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-02-28. Pridobljeno dne 2015-02-28.
  7. Vitron, Tom. "Lowell's NSF-funded Large Monolithic Imager sees first light". Lowell Observatory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 November 2012. Pridobljeno dne 27 September 2012.
  8. "List of Supernovae". Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics (IAU). Pridobljeno dne 2010-05-19.
  9. Karachentsev, Igor D.; Karachentseva, Valentina E.; Huchtmeier, Walter K.; Makarov, Dmitry I. (2003). "A Catalog of Neighboring Galaxies". The Astronomical Journal. Vol. 127 no. 4. str. 2031–2068. Bibcode:2004AJ....127.2031K. doi:10.1086/382905.
  10. Garcia-Burillo, S.; Guelin, M. (1995). "The distorted kinematics of molecular gas in the center of NGC 891". Astronomy & Astrophysics. Vol. 299. str. 657. Bibcode:1995A&A...299..657G.
  11. "NGC 891 in Andromeda". Wilhelm-Förster Observatory, Berlin. 2001. Pridobljeno dne 2011-01-29.
  12. "NGC 891". SEDS. 2009. Pridobljeno dne 2011-01-29.
  13. Mouhcine; Ibata; Rejkuba (2010). "A panoramic view of the Milky Way analogue NGC 891". The Astrophysical Journal. Vol. 714 no. 1. str. L12–L15. arXiv:1002.0461. Bibcode:2010ApJ...714L..12M. doi:10.1088/2041-8205/714/1/L12.
  14. Shih, Hsin-Yi; Méndez, Roberto H. (2010). "Possible Stellar Streams in the Edge-on Spiral NGC 891 Discovered from Kinematics of Planetary Nebulae". The Astrophysical Journal Letters. Vol. 725 no. 1. str. L97–L100. Bibcode:2010ApJ...725L..97S. doi:10.1088/2041-8205/725/1/L97.
  15. The Cinema of John Carpenter. Wallflower Press. 2004. str. 53. ISBN 978-1-904764-14-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Sky map 02h 22m 33.4s, +42° 20′ 57″