Montluçon

Montluçon
Montluçon
Občina
	Lega
	46°20′24″N 2°36′9″E / 46.34000°N 2.60250°E
Država	Francija
Regija	Auvergne-Rona-Alpe
Departma	Allier
Okrožje	Montluçon
Kanton	Montluçon-Jug; Montluçon-Severovzhod; Montluçon-Vzhod; Montluçon-Zahod; + Domérat-Montluçon-Severozahod
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Montluçonnais
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Daniel Dugléry
Površina 1	20,67 km2
Prebivalstvo (1 januar 2023)	33.147
• Gostota	1.600 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	03185 /03100
Nadmorska višina	194–364 m ; (povp. 207 m)
	1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Montluçon je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier. Leta 1999 je mesto imelo 41.362 prebivalcev.

Geografija

Kraj leži v pokrajini Bourbonnais ob reki Cher približno 80 km zahodno do jugozahodno od središča departmaja Moulinsa.

Administracija

Montluçon je sedež štirih kantonov:

Kanton Montluçon-Jug (del občine Montluçon, občine Lavault-Sainte-Anne, Lignerolles, Néris-les-Bains, Teillet-Argenty: 16.359 prebivalcev),
Kanton Montluçon-Severovzhod (del občine Montluçon, občini Saint-Victor, Vaux: 11.255 prebivalcev),
Kanton Montluçon-Vzhod (del občine Montluçon, občine Chamblet, Deneuille-les-Mines, Désertines, Saint-Angel, Verneix: 15.035 prebivalcev),
Kanton Montluçon-Zahod (del občine Montluçon, občine Lamaids, Prémilhat, Quinssaines: 13.172 prebivalcev).

Manjši del občine se nahaja v kantonu Domérat-Montluçon-Severozahod s sedežem v Domératu (12.041 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Cérilly, Commentry, Domérat-Montluçon-Severozahod, Ébreuil, Hérisson, Huriel, Marcillat-en-Combraille in Montmarault s 117.852 prebivalci.

Zgodovina

Prva omemba kraja je iz 11. stoletja, ko je bil v njem pod Burbonci postavljen grad, rekonstruiran v 14. stoletju. Leta 1171 so ga zavzeli Angleži, deset let kasneje pa francoski kralj Filip Avgust.