Mojmirovci
Mojmirovci[1] (latinsko Moimarii, slovaško in češko Mojmírovci) ali Mojmiridi so bili velikomoravska vladarska dinastija, ki je vladala zgodnjesrednjeveškemu Moravskemu cesarstvu v 9. stoletju in na začetku 10. stoletja. Ime dinastije izhaja po eni strani iz njenega prvega zgodovinsko znanega vladarja Mojmirja I., po drugi strani pa so kot taki zgodovinsko dokumentirani v pisni pritožbi bavarskih škofov, napisani julija 900.[2]
Štetje Mojmirja I. za ustanovitelja dinastije je zdaj sporno, razvoj dinastije po letu 906 pa je predmet ugibanj. Mojmiridi so vladali predvsem na današnjem Češkem, Slovaškem, v Spodnji Avstriji in na severnem Madžarskem, občasno tudi na sosednjih ozemljih.
Družinsko drevo Mojmirovcev
[uredi | uredi kodo]Družinsko drevo temelji na zgodovinskih virih in kasnejšem izročilu.
| Mojmir (I.) knez Moravcev nedokazan | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Mojmir I. knez Moravcev (ok. 830–846) | Boso-Hos nedokazan | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Rastislav moravski knez (846–870) | Bogislav nedokazan | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Slavomir knez Moravcev (871) | Svetopolk I. knez Moravcev (870–894) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Predslav knez Moravcev nezanesljiv | Mojmir II. knez Moravcev (894–902/7) | Svetopolk II. sovladar kneza Moravcev (894–899) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sporni vladarji
[uredi | uredi kodo]Johannes Aventinus v svoji Bavarski kroniki navaja, da je leta 805 moravski knez Vratislav na rimskih ruševinah obnovil Bratislavski grad in ga po sebi preimenoval v Wratisslaburgium (Vratislava). Ali je bil Vratislav povezan s poznejšimi Mojmirovci, ni jasno.
Sporen je tudi zgodovinski obstoj Predslava (latinsko Predezlauz), domnevnega tretjega sina Svetopolka I., ki je vladal tudi v današnji Bratislavi in naj bi jo po sebi poimenoval Brezalauspurc (Preslavvaspurch, PRESLAVVA CIV[ITAS]).
Prenos oblasti
[uredi | uredi kodo]Pri legitimaciji in prenosu oblasti je mogoče ugotoviti nekaj posebnosti. Zdi se, da je bila oblast domena cele dinastije in se ni prenašala z očeta na sina, kar kaže na elemente načela seniornosti, ki je bilo razširjeno v vzhodni Evropi, vendar se je na večini ozemelj oblikovalo šele v 10. in 11. stoletju. Zdi se, da so pri nasledstvu pomembno vlogo igrala dejanja kandidata in njegovo premoženje.[3].
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pivko, Ljudevit. »1«. Zgodovina Slovencev. str. 22. Pridobljeno 3. avgusta 2024.
- ↑ Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen. Akademie Verlag, 2001, str. 120. Arhivirano iz izvirnika 19. oktobra 2013.
- ↑ Martin Wihoda: After Avars: The Beginning of the Ruling Power on the Eastern Fringe of Carolingian Empire In: Rulership in Medieval East Central Europe. Power, Rituals and Legitimacy in Bohemia, Hungary and Poland. Brill, Leiden, Boston 2022, ISBN 978-90-04-50011-2, str. 67f.
Vira
[uredi | uredi kodo]- Dušan Třeštík: Vznik Velké Moravy. Moravané, Čechové a střední Evropa v letech 791-871 [Die Entstehung Großmährens. Mährer, Böhmen und Mitteleuropa in den Jahren 791–871.] Nakladatelství Lidové noviny, Prag 2001, ISBN 80-7106-482-3, str. 384.
- Lubomír Emil Havlík: Kronika o Velké Moravě. Brno-Jota, 1992, ISBN 80-85617-06-4, str. 339.