Miroslav Brezavšček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Miroslav Brezavšček
Portret
Rojstvo22. marec 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Šentjanž, Štajerska, Avstro-Ogrska
Smrt21. februar 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (13 let)
Gornje Cerovo, Kraljevina Italija
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicdijak
Poznan ponarodni delavec
StaršiAvgust Bretavšček
Angela Brezavšček (rojena Žnidaršič)
SorodnikiDušan Brezavšček (brat)

Miroslav (Mirko) Brezavšček, slovenski dijak in narodni delavec, * 22. marec 1917, Šentjanž, Sevnica, † 21. februar 1931 Gornje Cerovo.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini učitelja Avgusta Brezavčška v Šentjanžu pri Sevnici, kjer je bila mama med 1. svetovno vojno v begunstvu. Ljudsko šolo je oboskoval v Gornjem Cerovem (1923-1928), kjer je bil oče učitelj, ter nadaljeval na Tehničnem zavodu v Gorici (1928-1930). V času šolanja na Tehničnem zavodu je skupina petih dijakov ustanovila tajno organizacijo imenovano Črni bratje. To ime je bilo vzeto po italijanski tajni organizaciji karbonarji. V tistih letih so bile razmere na Primorskem take, da so kar silile v uporniško delovanje (požigi slovenskih šol, preganjanje slovenskih učiteljev, premeščanje teh v notranjost Italije; tudi Mirkov oče je bil premeščen v kraj Vignola pri Modeni). Pisatelj France Bevk je 1952 napisal knjigo Črni bratje (COBISS) v kateri je opisal delovanje teh dijakov. Glavni vodja je bil Miroslav Brezavšček, ki ga Bevk v knjigi imenuje Jerko. Ta skupina dijakov se ni bojevala z orožjem, ampak z lepilnimi akcijami. Lepili so slovenske zastave in lističe z besedilom »Dol z Mussolinijem!«. Fašisti so iskali organizatorje teh akcij. Izdal jih je sošolec. Vsa peterica je bila kmalu zaprta. Vršila so se zasliševanja, tudi z mučenjem in stradanjem. Fašisti so hoteli izvedeti kdo vodi skupino. Najbolj sumljiv jim je bil Mirko, sin slovenskega učitelja. Mučenje se je zaostrilo do skrajnosti. Na smrt bolnega so pripeljali domov, kjer je umrl v naročju svoje mame. Pokopan je Cerovem. Njegov grob je zaščiten, osebne predmete in orodje, ki ga je uporabljal za tiskanje letakov, njegove slike in drugo pa hrani Goriški muzej.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)