Mikroplastika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mikroplastika v vzorcu sedimentov iz reke

Mikroplastika so drobni delci plastike, ki se nahajajo v naravnem okolju kot onesnažila. Pod ta pojem uvrščamo delce raznolike velikosti in sestave; povsem nedvoumna in splošno sprejeta definicija mikroplastike ne obstaja, v stroki pa je najbolj uveljavljeno stališče, da so to delci, manjši od 5 mm, torej na meji med vidnim in mikroskopskim. Nekateri predlagajo tudi spodnjo mejo velikosti, nekje v rangu 1 μm, pod katero bi delce označevali za nanoplastiko, vendar je tako majhne delce izredno težko zaznati v okolju, tako da so še manj poznani.[1]

Mikroplastiko delimo na dve glavni kategoriji:

  • primarna mikroplastika so delci, ki pridejo v okolje neposredno; to so granule v kozmetičnih izdelkih in delci, ki nastanejo ob abraziji večjih predmetov, kot so pnevmatike med vožnjo in sintetični tekstil med pranjem,
  • sekundarna mikroplastika nastane z razpadanjem večjih kosov na manjše zaradi okoljskih vplivov.[2]

Po ocenah je mikroplastika splošno prisotna v okolju, njen vpliv na ekosisteme in organizme pa še ni jasen.[3] Skrbi zbuja predvsem dejstvo, da se zaradi obstojnosti ti delci kopičijo v organizmih in navzgor po prehranski verigi v morju ter na koncu z uživanjem rib pridejo v človeka.[4] Sestavine nekaterih tipov plastike vsebujejo toksične snovi, na površini delcev pa se lahko nabirajo (adsorbirajo) tudi težke kovine in patogeni. Vse te snovi se ob zaužitju sproščajo v organizem, kar lahko škodi zdravju.[5][6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Frias, J.P.G.L.; Nash, Roisin (2019). "Microplastics: Finding a consensus on the definition". Marine Pollution Bulletin. 138. str. 145–147. doi:10.1016/j.marpolbul.2018.11.022.
  2. Boucher, Julien; Friot, Damien (2017). Primary Microplastics in the Oceans: a Global Evaluation of Sources (PDF). Svetovna zveza za varstvo narave. str. 8. doi:10.2305/IUCN.CH.2017.01.en. ISBN 978-2-8317-1827-9.
  3. A scientific perspective on microplastics in nature and society. Scientific Advice for Policy by European Academies. 2019. ISBN 978-3-9820301-0-4.
  4. Thompson, R.C. (2004). "Lost at Sea: Where Is All the Plastic?". Science. Vol. 304 no. 5672. str. 838–838. doi:10.1126/science.1094559.
  5. Weis, Judith; Andrews, Clinton J.; Dyksen, John; Ferrara, Raymond; Gannon, John; Laumbach, Robert J.; Lederman, Peter; Lippencott, Robert et al. (2015). Human Health Impacts of Microplastics and Nanoplastics. NJDEP SAB Public Health Standing Committee. pp. 23. https://www.state.nj.us/dep/sab/NJDEP-SAB-PHSC-final-2016.pdf. 
  6. Thompson, R.C.; Moore, C.J.; Vom Saal, F.S.; Swan, S.H. (2009). "Plastics, the environment and human health: Current consensus and future trends". Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. Vol. 364 no. 1526. str. 2153–2166. doi:10.1098/rstb.2009.0053. PMC 2873021. PMID 19528062.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]