Onesnaženost vode s plastičnimi delci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Velik del morskih naplavin vsebuje plastične delce, vključujoč granule, surove mikroplastične smolnate kroglice, običajno v premeru manjše od 5 milimetrov, najdene izven običajnega območja plastične proizvodnje, ki so vmesna surovina za proizvodnjo končnih izdelkov iz plastike[1]. Plastičnim delcem z drugim imenom pravimo tudi solze morskih deklic[2]. Njihov vir je pogosto nelegalno odlaganje odpadkov v morje, izguba kontejnerjev pri daljših transportih, ribolov (ostanki ribiških mrež) ter turistična dejavnost. Kljub temu, da je plastika izredno obstojna, zaradi različnih naravnih vplivov pride do razpada same plastike na manjše delce. Do razpada plastike pride že ob njenem vnosu v vodno okolje in se nadaljuje do nastanka zelo majhnih delcev.[3] Izredno majhne koščke plastičnih materialov imenujemo mikroplastika. Plastični mikrodelci v premeru merijo do pet milimetrov, nastajajo pa kot stranski produkt pri proizvodnji plastičnih izdelkov in pri počasnem fizičnem razpadu plastičnih odpadkov. Dobršen delež plastičnih mikrodelcev, ki jih je mogoče najti praktično v vseh vodnih telesih na svetu, predstavljajo tudi okrogli plastični peleti. Ti se v industriji uporabljajo za brusno čiščenje končnih izdelkov, v logistiki pa pri pakiranju. Ti majhni delci so pogosto plovni, kar jim omogoča, da lahko brez težav krožijo z oceanskimi tokovi in se prenašajo na velike razdalje. V ZDA[4] je letno proizvedeno okvirno 27 milijonov ton granul. Pol kilograma peletiziranega polietilena visoke gostote (HDPE) vsebuje približno 25 tisoč granul (okvirno 20 granul na mg HDPE).


Vpliv na okolje[uredi | uredi kodo]

Granule so velik prispevek k nastanku morskih naplavin. Med trimesečno študijo raziskovalcev obale v Orange Coutry–ju, so ugotovili, da so najpogostejši onesnaževalec obale[5]. Granule so v grobem sestavljale 98% obalnih naplavin pobranih v okviru študije Orange County-ja leta 2001[6]. Plavajoče granule so lahko kot surovina ali kot delci večjih kosov plastike[7]. Veliko koncentracijo plastike predstavlja tudi Velika pacifiška cona smeti. Gre za rastočo zbirko morskih naplavin znanih po visoki koncentraciji plastičnih odpadkov. Granule, ki med proizvodnim procesom plastike uidejo v vodotoke ali oceane, so postale pomemben vir morskega in obalnega onesnaževanja s plastiko. Ti mali delci plastike resno ogrožajo morski živelj: živali, ki predstavljajo osnovo morske prehrambene lestvice, kot npr. morski rakci, kateri preuranjeno umirajo zaradi zadušitve z granulami[8]. Raziskave zadnjih let so pokazale, da je okolje močno onesnaženo z mikroplastiko. Delci plastike plavajo na površini vode in na svoji poti pridejo v kontakt z različnimi organizmi. Te jih enostavno zaužijejo, saj težko ločijo mikroplastiko od hrane[9]. Tako mikroplastika potuje po prehranjevalni verigi in se akumulira v raznih organizmih kot so ribe in ptice. Granule nastale pri izpiranju plastifikatorjev kot je ftalat, so bile pogosto najdene v prebavnih traktih raznih morskih živali, kar je povzročilo mehanske in fiziološke poškodbe teh organizmov. Granule lahko prenašajo dva tipa mikro onesnaževanja: lastne plastične aditive ali hidrofobne onesnaževalce, ki jih absorbirajo iz morja. Tako mikroplastika deluje kot nosilec onesnaževal na oddaljene lokacije in v organizme. Na primer, koncentracije PBC-jev in DDE-jev v granulah zbranih v japonskih obalnih vodah, so bile tudi do milijonkrat višje kot koncentracije v okoliških vodah[10]. Prav tako v vodi najdemo tudi plastične mikrokroglice uporabljene v proizvodih za kozmetični piling.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Tajfun Vincente je 24. julija 2012 v Hong Kongu odnesel v morje več zabojnikov last kitajskega naftnega giganta Sinopec, kateri so vsebovali preko 150 ton plastičnih pelet. Le - te je naplavilo na predele južno obale Hong Konga, kot so Shek O, Cheung Chau, Ma Wan in otok Lamma. Razsutje je prizadelo morski živelj, kar je posledično povzročilo večji pomor zalog rib v okoliških ribjih gojiščih[11].

Osveščanje[uredi | uredi kodo]

11. Aprila 2013 je umetnica Maria Cristina Finucci v namen osveščanja pri UNESCU v Parizu, pred generalno direktorico Irino Bukovo, osnovala tako imenovano Državo zaplate odpadkov. Gre za prvi v vrsti dogodkov pod pokroviteljstvom UNESCA[12] in italijanskega ministrstva za okolje[13]. S tem so želeli opozoriti na eno večjih okoljskih katastrof našega planeta, katero povzroča zavržena plastika s strani človeka.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "What's a nurdle?". 7 November 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-12-21. Pridobljeno dne 2009-12-21. 
  2. Ayre, Maggie (2006-12-07). "Plastics 'poisoning world's seas'". BBC. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  3. "Mikroplastika – še ena oblika onesnaževanja okolja | Znanost / metinalista.si". znanost.metinalista.si. Pridobljeno dne 2016-02-10. 
  4. "Heal the Bay | The Pacific Protection Initiative | AB 258: Nurdles". 2008-04-20. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  5. Moore, Charles (2002). "A comparison of neustonic plastic and zooplankton abundance in southern California's coastal waters and elsewhere in the North Pacific". Algalita Marine Research Foundation. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  6. "Adopted Marine Debris Resolution" (PDF). 
  7. Ayre, Maggie (2006-12-07). "Plastics 'poisoning world's seas'". BBC. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  8. Weisman, Alan (July 10, 2007). The World Without Us. Thomas Dunne Books. str. 9. ISBN 978-0-312-34729-1. 
  9. "Mikroplastika – še ena oblika onesnaževanja okolja | Znanost / metinalista.si". znanost.metinalista.si. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  10. Mato Y (2001). Plastic resin pellets as a transport medium for toxic chemicals in the marine environment. Environmental Science & Technology. str. 35(2),pages 318–324. 
  11. ""Sinopec pledges help to clear Hong Kong plastic spill". The Guardian (angleščina). ISSN 0261-3077. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  12. "The garbage patch territory turns into a new state". www.unesco.org. Pridobljeno dne 2016-02-09. 
  13. "http://www.rivistasitiunesco.it/".  Zunanja povezava v |title= (pomoč)