Onesnažilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Polutant ali osnaževalec je snov ali energija vnešena v okolje, ki ima neželene učinke, ali pa negativno vpliva na uporabnost vira. Polutant lahko povzroči dolgo - ali kratkoročno škodo s spreminjanjem stopnje rasti rastlinskih ali živalskih vrst, ali pa posega v človekovo udobje, zdravje ali vrednost nepremičnin. Nekateri polutanti so biorazgradljivi in zato ne bodo dolgo prisotni v okolju. Nekateri produkti razgradnje določenih polutantov so sami polutanti, kot so snovi DDE in DDD, ki nastanejo ob razgradnji DDT.

Različni tipi polutantov v okolju[uredi | uredi kodo]

Nerazgradljivi polutanti[uredi | uredi kodo]

So polutanti, keterih okolje ne more sprejeti in predelati imenujemo jih nerazgradljivi polutanti [1] (npr obstojne sintetične kemikalije, plastike in težke kovine). Zaloge polutantov se kopičijo v okolju. Škoda, ki jo povzroči odlaganje in kopičenje polutantov vedno preseže trenutno korist polutanta. Škodo bodo občutile še mnoge generacije za nami.[1] Fund pollutants are not destroyed, but rather converted into less harmful substances, or diluted/dispersed to non-harmful concentrations.[1]

Razgradljivi polutanti[uredi | uredi kodo]

Razgradljivi polutanti so tisti, ketere lahko narava oz. okolje samo predeluje, le če niso presežene njene zmožnosti vpijanja. (npr ogljikov dioksid, ki se absorbira z rastlinami in oceani).[1] Razgradljivi polutanti razpadejo ali so razredčeni v manj škodljive koncentracije.

Pomembnejši polutanti vključujejo naslednje skupine:

Svetlobno onesnaženje[uredi | uredi kodo]

Svetlobno onesnaženje, je učinek antropogene svetlobe na nočno nebo. Vključuje tudi ekološko svetlobno onesnaževanje, kar opisuje učinek umetne svetlobe na organizme in ekosisteme kot celoto.

Območja vplivanja[uredi | uredi kodo]

Polutante se lahko opredeli tudi glede njihovega območja vpliva, tako horizontalno kot vertikalno.[1] Fund pollutants are not destroyed, but rather converted into less harmful substances, or diluted/dispersed to non-harmful concentrations.[1]

Horizontalno območje[uredi | uredi kodo]

Horizontalna cona se nanaša na območje, ki je poškodovana zaradi polutanta. Lokalni osnaževalci povzročajo škodo v bližini vira emisij. Regionalni onesnaževalci še naprej povzročajo v bližini vira emisij.[1] Fund pollutants are not destroyed, but rather converted into less harmful substances, or diluted/dispersed to non-harmful concentrations.[1]

Vertikalno območje[uredi | uredi kodo]

Vertikalna cono ločimoe glede na polucijo na tleh ali v ozračju. Površinski polutanti povzročajo škodo glede na koncentraijo polutanta, ki se nabira blizu površja. Globalni polutanti povzročajo škodo z visokimi koncetracijami v ozračju.

Regulacija polutantov[uredi | uredi kodo]

Mednarodno[uredi | uredi kodo]

Polutanti lahko prečkajo mednarodne meje in so torej potrebni mednarodni predpisi za njihovo obvladovanje. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih, ki je začela veljati leta 2004, je mednarodno pravno zavezujoč sporazum za nadzor obstojnih organskih onesnaževal. Register izpustov in prenosov polutantov s (RIPP) je sistem za zbiranje in razširjanje informacij o okoljskih izpustih in prenosih strupenih kemikalij iz industrijskih in drugih objektov.

Evropska unija[uredi | uredi kodo]

Funkcija Evropskega registra izpustov polutantov je vrsta RIPP, ki zagotavlja dostop do podatkov o letnih emisijah industrijskih obratov v državah članicah Evropske unije, kot tudi na Norveškem.

ZDA[uredi | uredi kodo]

Poznajo razne standarde, ki določajo količine izpustov Odločba o čistem zraku[2], National Ambient Air Quality Standards, Clean Water Act [3] ter Resource Conservation and Recovery Act, za katere je odgovorna agencija za okolje Environmental Protection Agency RCRA standard določa postopke ravnanja s polutanti. [4]

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Tietenberg, T. (2006). Economics of Pollution Control, Chapter 15 in Environmental and Natural Resource Economics, 7th Edition, Pearson, Boston.
  2. "NAAQS Table". Criteria Air Pollutants. Washington, D.C.: U.S. Environmental Protection Agency (EPA). 2016. 
  3. EPA. "Secondary Treatment Regulation." Code of Federal Regulations, Predloga:USCFR
  4. U.S. Resource Conservation and Recovery Act. P.L. 94-580, Predloga:USC et seq. October 21, 1976. Amended by the Hazardous and Solid Waste Amendments of 1984, P.L. 98-616, November 8, 1984.