Mica Todorović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mica Todorović
Rojstvo1900[1][2]
Sarajevo
Smrt1981
Sarajevo
Grob
Pokopališče Bare
DržavljanstvoFlag of Bosnia and Herzegovina (1992–1998).svg Bosna in Hercegovina
IzobrazbaAkademija likovnih umetnosti v Zagrebu
Poklicslikarka
Poznana poSlikarstvo
Pomembnejša dela"Zadnje žrtve Jasenovca in Gradiške"
SlogTihožitje

Mica Todorović, bosanska slikarka, * 1900, Sarajevo, Avstro-Ogrska, † 1981, Sarajevo, SR Bosna in Hercegovina, SFR Jugoslavija.

Bila je ustanovna članica Združenja likovnih umetnikov BiH in prva ženska redna članica Bosanske akademije znanosti in umetnosti.[3]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Mica Todorović se je rodila v Sarajevu leta 1900.[4] Obiskovala je Dekliško srednjo šolo v Sarajevu, leta 1920 pa je šolanje nadaljevala na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je bila edina ženska v svojem razredu.[3] Diplomirala je leta 1926 in se vrnila v Sarajevo,[3] ki je bilo v tistem času središče vseh vizualnih umetnosti.[5] Potem je potovala v Italijo, kjer je študirala renesančno umetnost.[6] Med 2. svetovno vojno je bila zaprta v koncentracijskem taborišču Stara Gradiška, kasneje pa so jo deportirali v Avstrijo, kjer je opravljala prisilno delo. Leta 1945 je postala ustanovna članica Združenja likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine. Bila je tudi prva ženska, ki je postala redna članica Bosanske akademije znanosti in umetnosti, kot tudi članica Srbske akademije znanosti in umetnosti. Bila je tudi ena prvih profesorjev na Šoli uporabnih umetnosti v Sarajevu, kjer je delala do svoje upokojitve. Umrla je leta 1981 in je pokopana na pokopališču Bare v Sarajevu.[3]

Dela[uredi | uredi kodo]

Njena prva razstava je bila izvedena leta 1930 v Angliji.[7] Kot socialistka se je povezala s kolektivom Grupa Zemlja, ki je svoja dela razstavljala v Ljubljani in po Evropi.[4] Skupino so sestavljali umetniki, ki so želeli v naivnih slogih prikazati delavski razred.[8] Leta 1932 se je vrnila v Sarajevo in postala članica Komunistične partije Jugoslavije. Od leta 1937 je delala pretežno z barvami in razvila močno oko za barvo.[6]

Leta 1945 je bila edina umetnica, ki je pričala pri Državni komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov v Beogradu. Njeno serijo risb Zadnje žrtve Jasenovca in Gradiške, ki je predstavljala življenje v koncentracijskih taboriščih, so uporabili kot dokaz.[3] Po drugi svetovni vojni so iz njenih del izginile človeške figure, navdih pa je pričela črpati iz predmetov okrog sebe.[6] Kljub skupnim razstavam v Jugoslaviji in samostojnim razstavam v Evropi je prva razstava Todorovićeve v Beogradu potekala šele leta 1954. Leta 1962 in 1975 so potekale njene razstave v Sarajevu, v Beogradu pa še leta 1968.[4]

Leta 1959 je slika Benetke, ki je naslikana večinoma v beli barvi, postala prelomnica v njenem slogu in vstop v »belo fazo« njene kariere. Od leta 1962 se je njeno delo zopet razvijalo, tokrat pa je vključevala oljne pastele, pa tudi barvo.[6] Leta 1980 je v Narodni galeriji Bosne in Hercegovine potekala retrospektiva njenega dela.[3] Leta 2019 so bile risbe Todorovićeve, ki jih je ustvarila med letoma 1929 in 1933, prav tako razstavljene v Narodni galeriji BiH.[9] Galerija v svoji zbirki hrani več kot 300 njenih del, del katerih je na stalni razstavi.[6][10]

Izgubljena dela[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je bila med vojno v Bosni in Hercegovini uničena 10-nadstropna stavba časopisa Oslobođenje, ki je hranila fotografije Todorovićeve.[11]

Odlikovanji[uredi | uredi kodo]

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Ulica v sarajevski četrti Gorica, kjer je živela, nosi njeno ime.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. CONOR
  2. Brelet C. Le Dictionnaire universel des créatricesÉditions des femmes, 2013. — ISBN 978-2-7210-0628-8
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Dženeta (5. november 2018). "Mica Todorović je bila Sarajka i prva članica Akademije nauka BiH". Sarajke.com (bosanščina). Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  4. 4,0 4,1 4,2 "Mica Todorović - Jedna od najvećih bosanskohercegovačkih umjetnica". Impuls (bosanščina). 5. februar 2017. Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  5. Calic, Marie-Janine (10. junij 2019). The Great Cauldron: A History of Southeastern Europe (angleščina). Harvard University Press. str. 547. ISBN 978-0-674-98392-2.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 "Mica Todorović | UGBiH.ba" (angleščina). Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  7. "Mica Todorović - Jedna od najvećih bosanskohercegovačkih umjetnica". Impuls (bosanščina). Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  8. Rowlands, Marc (19. december 2019). "27 incredible images from the current Zemlja exhibition". Time Out Croatia (angleščina). Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  9. "SMICALICE – Mica Todorović's Drawings 1929-1933 | UGBiH.ba" (angleščina). Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  10. "Permanent Exhibition: Intimacies of space | UGBiH.ba" (angleščina). Pridobljeno dne 11. maj 2021.
  11. Dizdarević, Zlatko (1993). Sarajevo : a war journal. Internet Archive. New York : Fromm International. str. 91. ISBN 978-0-88064-149-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]