Mesapščina
| Mesapščina | |
|---|---|
| Področje | Italijanska dežela Apulija |
| Obdobje | dokazano med 6. in 1.stoletjem[1] |
indoevropski
| |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | cms |
Seznam Linguist | cms |
| Glottolog | mess1244 |
 Messapic=Mesapščina | |
Mesapščina ali mesapski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapov v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Jezikoslovna uvrstitev[uredi | uredi kodo]
Mesapščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[2]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[3]
Mesapski napisi[uredi | uredi kodo]
Napisi v mesapščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.
| Primer mesapščine | Prevod | Vir |
|---|---|---|
| Staboos Šonetθihi Dazimaihi beileihi | 'Od Stabuas Šonetius, sin od Dazimasa ' | [4] |
| kla(o)hi Zis Venas | 'Poslušaj, Zeusa in Venaso' | [4] |
| klohi Zis den θavan | 'Poslušaj, Zeusa, ta javni glas' | [5] |
| θotoria marta pido vastei basta venian aran | 'ϴotoria Marta je dala njeno mesto ali polje k mestu Baste' | [6] |
Primerjava besed[uredi | uredi kodo]
Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapskega imena Brention.
| mesapska beseda | sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih |
|---|---|
| Bréntion (mesapsko bréndon, bréntion) (Brindisi) | albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][7], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[8]. |
| Menzana = "žrebec" | alb. mëz 'žrebec' (< praalbansko *mandja), srvnem. menz 'neplodna krava', lat. mannus 'majhen galski konj'[9][10] |
| Penkaheh = "pet" | Norveški jezikoslovec Alf Torp je v tej besedi prepoznal mesapski števnik 'pet', iz ide. *penkwe- 'pet' (prim. litv. penki, alb. pesë 'pet') |
| Apa = "od" | alb. pa (< praalbansko *apa) 'brez', gr. apó, skt. ápa[11] |
| Bilia = "hči" | lat. filia, alb. bijë (< starejše bilë)[11] |
| Ba = "ne" | gr. mē, skt. mā, alb. ma, me ,mos |
| Ner = "človek" | alb. njer [12] |
| Rhīnós = "megla, oblak" | alb. re, ren[12] |
| Bàrka = "trebuh" | alb. bark [5] |
| Biles/Bilihi = "sin" | alb. bir, bilj-bij, lat. filius [13] |
| Aran = "polje" | alb. are, ara[13] |
| Veinam = "sam" | alb. vete[5] |
| Klaohi/Klohi = "poslušaj, čuj" | alb. Kluoj,Kluaj,Kluhem, gr. klythi [5] |
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mesapščina at MultiTree on the Linguist List
- ↑ Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck. ISBN 3-406-47596-5.
- ↑ Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
- ↑ 4,0 4,1 Klein, Jared; Joseph, Brian; Fritz, Matthias (2018-06-11). Handbook of Comparative and Historical Indo-European Linguistics (v angleščini). Walter de Gruyter GmbH & Co KG. ISBN 978-3-11-054243-1.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Pisani, Vittore (1976). "Gli Illiri in Italia". Iliria. Zv. 5, št. 1. str. 67–73. doi:10.3406/iliri.1976.1213.
- ↑ "STUDIME PËR HISTORINË E SHQIPES NË KONTEKST BALLKANIK" (PDF).
- ↑ Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
- ↑ Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
- ↑ Verhandlungen des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Volume 3 Issues 3-4 of Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik Verhandlungen Des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Ludwig Erich Schmitt Author Ludwig Erich Schmitt Publisher F. Steiner, 1968 p. 85
- ↑ Orel, Vladimir. A Handbook of Germanic Etymology. Leiden, Netherlands: Brill, 2003. str. 259.
- ↑ 11,0 11,1 W. B. Lockwood, A Panorama of Indo-European languages, Hutchinson, 1972, p. 185
- ↑ 12,0 12,1 Cook, Stanley Arthur; Charlesworth, Martin Percival; Bury, John Bagnell; Bury, John Bernard (1924). The Cambridge Ancient History (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22496-3.
- ↑ 13,0 13,1 Orel, Vladimir E. (1998). Albanian Etymological Dictionary (v angleščini). Brill. ISBN 978-90-04-11024-3.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- v angleščini:
- Indo-European database: The Messapic language Arhivirano 2012-07-17 na Wayback Machine. Cyril Babaev.
- Víteliú: The Languages of Ancient Italy.
- v italijanščini:
- v španščini:
- Linguae Imperii: Mesapio Arhivirano 2004-11-05 na Wayback Machine.
- Lengua Mesapia Promotora Española de Lingüística.
