Mesapščina
| Mesapščina | |
|---|---|
| Področje | Italijanska dežela Apulija |
| Obdobje | dokazano med 6. in 1.stoletjem[1] |
indoevropski
| |
| Jezikovne kode | |
| ISO 639-3 | cms |
Seznam Linguist | cms |
| Glottolog | mess1244[2] |
 Messapic=Mesapščina | |
Mesapščina ali mesapski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapov v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Jezikoslovna uvrstitev[uredi | uredi kodo]
Mesapščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[3]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[4]
Mesapski napisi[uredi | uredi kodo]
Napisi v mesapščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.
Primer mesapskega napisa iz mesta Vaste[5]:
klohi zis thotoria marta pido vastei basta veinan aran in daranthoa vasti staboos xohedonas daxtassi vaanetos inthi trigonoxo a staboos xohetthihi dazimaihi beiliihi inthi rexxorixoa kazareihi xohetthihi toeihithi dazohonnihi inthi vastima daxtas kratheheihi inthi ardannoa poxxonnihi a imarnaihi
Med besedami iz tega napisa sta zanesljivo pojasnjeni samo prvi dve: klohi domnevno pomeni 'poslušaj, čuj', zis pa naj bi bilo mesapsko ime boga Zeusa. Pomen ostalih besed ni dokončno pojasnjen.
Primerjava besed[uredi | uredi kodo]
Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapskega imena Brention.
| mesapska beseda | sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih |
|---|---|
| Bréntion (mesapsko bréndon, bréntion) (Brindisi) | albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][6], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[7]. |
| Menzana | alb. mëz 'žrebec' (< praalbansko *mandja), srvnem. menz 'neplodna krava', lat. mannus 'majhen galski konj'[8][9] |
| penkaheh | Norveški jezikoslovec Alf Torp je v tej besedi prepoznal mesapski števnik 'pet', iz ide. *penkwe- 'pet' (prim. litv. penki, alb. pesë 'pet') |
| apa = "od" | alb. pa (< praalbansko *apa) 'brez', gr. apó, skt. ápa[10] |
| bilia = "hči" | lat. filia, alb. bijë (< starejše bilë)[10] |
| ma = "ne" | gr. mē, skt. mā, alb. ma, me ,mos |
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mesapščina at MultiTree on the Linguist List
- ↑ Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Messapic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology.
- ↑ Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck. ISBN 3-406-47596-5.
- ↑ Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
- ↑ Ribezzo, Francesco (1978). Corpus Inscriptionum Messapicarum. A cura e con introduzione di Ciro Santoro. Premessa di Mauro Spagnoletti. Bari: Edipuglia, 1978. ISBN 88-7228-003-6. Str. 149.
- ↑ Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
- ↑ Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
- ↑ Verhandlungen des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Volume 3 Issues 3-4 of Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik Verhandlungen Des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Ludwig Erich Schmitt Author Ludwig Erich Schmitt Publisher F. Steiner, 1968 p. 85
- ↑ Orel, Vladimir. A Handbook of Germanic Etymology. Leiden, Netherlands: Brill, 2003. str. 259.
- ↑ 10,0 10,1 W. B. Lockwood, A Panorama of Indo-European languages, Hutchinson, 1972, p. 185
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- v angleščini:
- Indo-European database: The Messapic language Cyril Babaev.
- Víteliú: The Languages of Ancient Italy.
- v italijanščini:
- v španščini:
- Linguae Imperii: Mesapio
- Lengua Mesapia Promotora Española de Lingüística.
