Mesapščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mesapščina
Področje Italijanska dežela Apulija
Obdobje dokazano med 6. in 1.stoletjem[1]
indoevropski
  • Mesapščina
Jezikovne kode
ISO 639-3 cms
Seznam Linguist
cms
Glottolog mess1244[2]
{{{mapalt}}}
Messapic=Mesapščina

Mesapščina ali mesapski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapov v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).

Jezikoslovna uvrstitev[uredi | uredi kodo]

Mesapščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[3]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[4]

Mesapski napisi[uredi | uredi kodo]

Napisi v mesapščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.

Mesapska pisava


Primer mesapskega napisa iz mesta Vaste[5]:

klohi zis thotoria marta pido vastei basta veinan aran in daranthoa vasti staboos xohedonas daxtassi vaanetos inthi trigonoxo a staboos xohetthihi dazimaihi beiliihi inthi rexxorixoa kazareihi xohetthihi toeihithi dazohonnihi inthi vastima daxtas kratheheihi inthi ardannoa poxxonnihi a imarnaihi

Med besedami iz tega napisa sta zanesljivo pojasnjeni samo prvi dve: klohi domnevno pomeni 'poslušaj, čuj', zis pa naj bi bilo mesapsko ime boga Zeusa. Pomen ostalih besed ni dokončno pojasnjen.

Primerjava besed[uredi | uredi kodo]

Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapskega imena Brention.

mesapska beseda sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih
Bréntion (mesapsko bréndon, bréntion) (Brindisi) albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][6], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[7].
Menzana alb. mëz 'žrebec' (< praalbansko *mandja), srvnem. menz 'neplodna krava', lat. mannus 'majhen galski konj'[8][9]
penkaheh Norveški jezikoslovec Alf Torp je v tej besedi prepoznal mesapski števnik 'pet', iz ide. *penkwe- 'pet' (prim. litv. penki, alb. pesë 'pet')
apa = "od" alb. pa (< praalbansko *apa) 'brez', gr. apó, skt. ápa[10]
bilia = "hči" lat. filia, alb. bijë (< starejše bilë)[10]
ma = "ne" gr. , skt. , alb. ma, me ,mos

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mesapščina at MultiTree on the Linguist List
  2. ^ Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Messapic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  3. ^ Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck, 2002. ISBN 3-406-47596-5. Str. 140.
  4. ^ Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
  5. ^ Ribezzo, Francesco (1978). Corpus Inscriptionum Messapicarum. A cura e con introduzione di Ciro Santoro. Premessa di Mauro Spagnoletti. Bari: Edipuglia, 1978. ISBN 88-7228-003-6. Str. 149.
  6. ^ Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
  7. ^ Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
  8. ^ Verhandlungen des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Volume 3 Issues 3-4 of Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik Verhandlungen Des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Ludwig Erich Schmitt Author Ludwig Erich Schmitt Publisher F. Steiner, 1968 p. 85
  9. ^ Orel, Vladimir. A Handbook of Germanic Etymology. Leiden, Netherlands: Brill, 2003. str. 259.
  10. ^ 10,0 10,1 W. B. Lockwood, A Panorama of Indo-European languages, Hutchinson, 1972, p. 185

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

- v italijanščini:

- v španščini:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]