Mehiška vojna proti drogam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Mehiška vojna proti drogam je nizko intenzivna asimetrična vojna med mehiško vlado in različnimi sindikati prometa s prepovedanimi drogami[1]. Od leta 2006[2] , ko se je začela intervencija z mehiško vojsko je bil glavni cilj vlade, da zatrejo nasilje, ki je povezano z drogami[3]. Poleg tega je mehiška vlada trdila, da je njihov glavni poudarek, da uničijo močne kartele z drogami, namesto preprečevanja trgovine z drogami, ki je prepuščena funkcionarjem v ZDA[4][5][6].

Čeprav mehiški karteli in organizacije trgovine s prepovedanimi drogami obstajajo že več desetletij se je njihov vpliv povečal, po propadu kolumbijske Cali in Medellin kartelov v letu 1990[7][8]. Mehiški karteli zdaj prevladujejo na trgu prepovedanih drog in so v letu 2007 imeli pod nadzorom 90% kokaina, ki vstopa v Združene države. Aretacije ključnih voditeljev kartelov, zlasti v Tijuani in v Zalivskih kartelih so privedle do večjega nasilja zaradi drog, ko so se karteli borili za nadzor trgovskih poti v Združene države Amerike[9][10]. Analitiki ocenjujejo da dobiček iz nedovoljene prodaje drog znaša od 13,6 milijard do 49. 4 bilijonov $ letno.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Glede na svojo geografsko lego je Mehika že dolgo uporabljena kot točka za pretovarjanje narkotikov in tihotapljenja med trgi Latinske Amerike in ZDA. Med 1980 in začetku leta 1990 je bil Kolumbski Pablo Escobar glavni izvoznik kokaina in se je povezoval z organiziranimi kriminalnimi mrežami po vsem svetu. Ko so se kazni v Južni Floridi in na Karibih okrepile so kolumbijske organizacije oblikovale partnerstva z mehiškimi preprodajalci za prevoz kokaina preko Mehike v ZDA[11].

Razmerje moči med različnimi mehiški karteli se je premikalo, ko se pojavili novi karteli in so starejši oslabeli in propadli. Motnje v sistemu, kot so aretacije in smrti vodje kartelov so ustvarile prelivanje krvi, ko so se tekmeci začeli premikati, da izkoristijo praznino moči. Praznine moči nastanejo zaradi pregona zoper določen kartel, tako da pogosto karteli poskušajo uporabiti kazenski pregon zoper drug drugega, bodisi s podkupovanjem mehiških uradnikov za ukrepanje proti tekmecem ali zbiranju obveščevalnih podatkov o poslovanju tekmeca do mehiške vlade ali ameriške DEA.

Viri drog in promet drog v Mehiki[uredi | uredi kodo]

Mehika je glavna tranzitna in proizvajalna država drog. Je glavni tuji dobavitelj konoplje in pomembna vstopna točka za južnoameriški kokain in azijski metamfetamin v Združene države. Vsaj polovica prihodkov kartelov naj bi prihajala od konoplje, čeprav so kokain, heroin in metamfetamin tudi zelo preprodajani. Karteli v Mehiki nadzorujejo približno 70 % izlivov tujih narkotikov v Združene države Amerike.

Mehiški karteli[uredi | uredi kodo]

Poreklo Z nekdanjim mehiškim pravosodnim zveznim policajem, Miguel Ángel Félix Gallardo, so se ustvarili mehiški karteli. Leta 1980 je ustanovil kartel Guadalajara s katerim je nadziral vse prodajne poti v in skozi Mehiko do ZDA do 1980 leta. se je začelo s tihotapil marihuano in opija v ZDA, in je bil prvi mehiški glavna droga, da se povežejo s karteli kokaina kolumbijskih v 1980. V tistem času v Mehiki ni bilo kartelov in Félix Gallardo je bil gospodar mehiških tihotapcev drog. Nadziral je vse operacije; le on, njegovi pajdaši in politiki, ki so mu prodali zaščito.

Operacije[uredi | uredi kodo]

Operacija Michoacán Čeprav se je nasilje med karteli pojavilo še preden se je začela vojna, je vlada v 90 letih in v začetku leta 2000 držala neko pasivno distanco nasilja. To se je spremenilo 11 decembra ko je novo izvoljeni predsednik Felipe Calderón poslal 6.500 zveznih vojakov v državo Michoacan z namenom, da končajo nasilje. Ta ukrep se šteje kot prva večja operacija proti organiziranemu kriminalu in je gledana kot izhodišče vojne med vlado in drugimi karteli. Postopoma je Calderón nadaljeval akcijo proti drogam v katero je sedaj vpletenih približno 45.000 vojakov poleg državne in zvezne policijske sile. Od leta 2011 so mehiški vojaki zajeli 11.544 ljudji, za katere so verjeli, da so bili povezani s karteli in organiziranim kriminalom. Leta 2010 je bilo aretiranih 28.000 posameznikov zaradi drog. Zmanjšanje, izkoreninjenje in drugi napadi, po statističnih podatkih izračunanih s strani zveznih oblasti slabo odražajo varnostni namen Calderóna. Odkar se je začela vojna je bilo ubitih več kot 40.000 ljudi zaradi kartelskega nasilja. Med njegovim predsedniškim mandatom se je stopnja umorov v Mehiki dramatično povečala.

Karteli drog so bolj agresivni in močni, kot so bili v preteklosti, in na tej točki karteli držijo veliko moč v Mehiki. Calderón se močno zanaša na vojsko za obrambo in boj proti kartelni dejavnosti. Vojaške sile morajo še pridobiti pomembne rezultate glede nasilnih kartelov, deloma tudi zaradi dejstva, da so mnogi uradniki kazenskega pregona, ki delajo za mehiško vlado podkupljeni. Obstaja sum, da so infiltrirali vojake na visoki ravni, kar vpliva na mnoge visokie generale in častnike. Nacionalna komisija Mehike za človekove pravice je prejela skoraj 5800 pritožb glede vojaške zlorabe od začetka vojne drog v letu 2006. Poleg tega je nacionalna komisija za človekove pravice končala skoraj 90 poglobljenih poročil leta 2007, ki obravnavajo številne kršitve človekovih pravic proti civilistom, ki so se pojavile, ko so vojaški častniki pričeli aktivno sodelovati v kazenskem pregonu. Nasilje maja 2012, ko so našli skoraj 50 mrtvih ljudi na lokalni cesti med ameriško-mehiško mejo in Monterreyem je privedlo do aretacij 4 visokih mehiški vojaških uradnikov. Osumili so jih, da so na kartelnih plačilnih listah in da opozarjajo kartele pred vojaško akcijo proti njim.

Stopnjevanje (2008-2012)[uredi | uredi kodo]

V aprilu 2008 je General Sergio Aponte, ki je odgovoren za kampanjo boja proti drogam v državi Baja California , podal številne obtožbe o korupciji v policijski sili v regiji. Med njegovimi trditvami je Aponte izjavil, da verjame, da je ekipa odgovorna za ugrabitve na policijski postaji v Baja Californiji dejansko ekipa, ki deluje v povezavi z organiziranim kriminalom ter da so bile podkupljene policijske enote uporabljene kot telesni stražarji za preprodajalce drog. Te obtožbe so poslale močne udarce skozi državno vlado. Mnogi izmed več kot 50 obtoženih so pustili službo ali pobegnili. Napredek proti kartelom v Mehiki je bila oviran zaradi podkupovanja, ustrahovanja in korupcije; Štiri mesece kasneje je bil general razrešen poveljstvom. 26. aprila 2008 je glavna bitka potekala med člani kartelov Tijuana in Sinaloa v mestu Tijuana, Baja California, kjer je umrlo 17 ljudi. V marcu 2009 je predsednik Calderón imenoval dodatnih 5.000 mehiških vojakov v Ciudad Juarezu. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je prav tako dejalo, da se razmišlja o uporabi vojakov za pomoč na meji, da bi preprečili nevarnosti nasilja razširitev nasilja zaradi drog čez ameriško mejo, kajti verjame se, da imajo mehiški karteli pod nadzorom večina nelegalnih drog, ki pridejo v Ameriko.

  • 12.456 članov kartelov ubitih
  • 121.199 članov kartelov v priporu
  • 8.500 članov kartelov obsojenih
  • Skupaj ubitih : 106.000+ ( različne ocene ): 83.191 v času delovanja Felipe Calderona ; v prvih 14 mesecih delovanja Enrique Peña Nieta pa 23.640.
  • Skupaj razseljenih : 1.6 milijona ( od leta 2012 )

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 'Mexico's war on drugs is one big lie' | The Observer
  2. ^ "ANUNCIO SOBRE LA OPERACIÓN CONJUNTA MICHOACÁN". Presidencia de la Republica, Mexico. 11 Dec 2006. 
  3. ^ Mexican citizens take the drug war into their own hands Public Radio International
  4. ^ "Calderón: Estamos luchando en contra de los criminales". TeleSur TV. Aug 30, 2011. 
  5. ^ "Poiré defiende estrategia del Gobierno Federal en lucha antinarco; entrevista AlJazeera". Al Jazeera. Aug 18, 2011. 
  6. ^ "Sugiere Sarukhán que Calderón no busca reducir tráfico de drogas". SDP Noticias. 2011-05-17.  od dne June 2015[slepa povezava]
  7. ^ http://www.fas.org/sgp/crs/row/R41576.pdf
  8. ^ "Mexico's Drug War". Council on Foreign Relations. Pridobljeno dne 25 June 2015. 
  9. ^ "High U.S. cocaine cost shows drug war working: Mexico". Reuters. September 14, 2007. Pridobljeno dne 2009-04-01. 
  10. ^ Sullivan, Mark P., ur. (December 18, 2008). "CRS Report for Congress" (PDF). Mexico – U.S. Relations: Issues for Congress. Congressional Research Service. str. 2, 13, 14. Pridobljeno dne 2009-04-01. 
  11. ^ "History of DEA Operations" (PDF). DEA History. US DEA. Pridobljeno dne 2008-09-21.  od dne June 2015[slepa povezava]