Matija Gubec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Gubec
Portret
Rojstvo1538 ali cca. 1548[1]
Hižakovec
Smrt15. februar 1573({{padleft:1573|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) ali 1573[1]
Zagreb
DržavljanstvoBanner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklickmet, revolucionar
Usmrtitev Gubca v Zagrebu

Ambrož - Matija Gubec (madžarsko Gubecz Máté), zagorski kmet, * 1538, † 15. februar 1573, Zagreb.

Matija Gubec je bil skupaj z Ilijem Gregorićem vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. V bitki pri Stubičkih Toplicah so ga zajeli in privedli v Zagreb, kjer so ga javno mučili, mu nadeli razbeljeno železno krono in na koncu razčetverili.

Čeprav je bil Gubec poražen, je postal slovensko-hrvaški ljudski junak, ki se ga spominjamo tudi v literarnih delih. Anton Aškerc je v spomin nanj napisal balado Kronanje v Zagrebu, Risto Savin pa opero.

V Gornji Stubici je postavljen spomenik Matiji Gubcu in slovensko-hrvaškemu kmečkemu uporu. Med drugo svetovno vojno pa je delovala tudi slovenska Gubčeva brigada v sklopu NOV in POJ.

V mestu Krško stoji velik kip Matije Gubca na Trgu Matije Gubca. Prav tako so v Krškem po njem poimenovali osrednji stadion za speedway in nogomet - Stadion Matije Gubca.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Czech National Authority Database