Matija Ahacel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Matija Ahacel
Portret
Rojstvo Matija Kobentar
24. februar 1779({{padleft:1779|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Šentjakob v Rožu
Smrt 23. september 1845({{padleft:1845|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (66 let)
Celovec
Državljanstvo Flag of Carinthia.svg Koroška
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Poklic jezikoslovec, urednik, pesnik, publicist, učitelj, agronom, matematik, založnik

Matija Ahacel, kulturni in narodno gospodarstveni delavec na Koroškem, * 24. februar 1779, Gorinčiče (Gorintschach), † 23. september 1845, Celovec.

Ahacel je leta 1801 po končanem liceju v Celovcu postal na njem nadomestni učitelj (suplent) matematike, pozneje pa je vodil stolico za kmetijstvo in od 1825 učil naravoslovje. Od leta 1811 je bil član, ter od 1820 do smrti tudi tajnik koroške Kmetijske družbe. Po uvedbi slovenščine leta 1821 v celovškem bogoslovju je za bogoslovce nakupil slovenske knjige, na Slomškovo pobudo pa izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane (Celovec 1833). V njej je zbral pesmi M. Andreaša, U. Jarnika, A. M. Slomška, L. Volkmerja in drugih. Kritika (M. Čop, F. Prešeren, S. Vraz) jih je odklonila, ker niso bile »prave ljudske«. Ahacel je verjetno želel s to zbirko odvrniti bralce od erotične ljudske in umetne poezije. Vendar pa so nekatere, npr. Slomškova En hribček bom kupil zaradi preproste prisrčnosti in lepe spevnosti še vedno priljubljene.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]