Maso di Bartolomeo
| Maso di Bartolomeo | |
|---|---|
_02.jpg) Capsella della Sacra Cintola | |
| Rojstvo | 1406[1] Bucine[d] |
| Smrt | 1456 Dubrovnik |
| Državljanstvo |  Beneška republika |
| Poklic | arhitekt, kipar, zlatar |
| Poznan po | arhitektura, kiparstvo |
| Gibanje | visoka renesansa |
Maso di Bartolomeo, italijanski arhitekt, kipar, zlatar in talilec brona, * 1406,[2] Capannole, † 1456,[3] Ragusa di Dalmazia
Pomemben predstavnik florentinske renesanse je bil učenec Donatella in Michelozza, s katerima je delal v Pratu. Verjetno je bil vzgojen v delavnici Lorenza Ghibertija, bil je tudi sodelavec Luca della Robbia.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]
Firence
[uredi | uredi kodo]V Firencah je z Luco della Robbia in Michelozzom leta 1444 sodeloval pri ustvarjanju Vstajenja v terakoti.[4]
Leta 1447 je ustvaril tudi bronasto rešetko, ki zapira edikulo kapele Santissima Annunziata v baziliki Santissima Annunziata v Firencah [5] in leseno razpelo, ki je trenutno postavljeno na oltarju zakristije bazilike Santa Maria Novella. Tudi v Firencah je ustvaril okrasne frize z enobarvnimi grafitnimi girlandami na dvorišču [[Palazzo Medici Riccardi.[6]
_candelabro,_cathedral_of_prato.jpg)
Prato
[uredi | uredi kodo]
Ker je postal sodelavec Donatella in Michelozza, se je z njima preselil v Prato za projekt zunanje prižnice, za katero je poskrbel za montažo parapeta in prefinjenega dežnika, ki ga krona.
Tu je delal na različnih delih za stolnico, kot je bronasti kandelaber s sedmimi kraki (ok. 1440), ki ima obliko podolgovate vaze, iz katere izhaja sedem mesnatih rastlinskih stebel. Zasnoval je tudi bližnjo notranjo teraso, na protifasadi: parapet je bil okrašen z emblemom mesta Prato in z bronastimi rozetami.[7] Še vedno v stolnici v Pratu je ustvaril bronasta vrata, ki zapirajo kapelo Sacro Cingolo. Izvedba tega dela je bila leta 1438 prekinjena; med letoma 1447 in 1459 ga je nadaljeval Antonio di Cola, leta 1468 pa ga je dokončal Pasquino da Montepulciano.[8]
Delo Masa di Bartolomea je ista Capsella della Sacra Cintola iz leta 1446: dragocena skrinjica, namenjena shranjevanju relikvije, ki so jo uporabljali do 17. stoletja.[9]
Urbino
[uredi | uredi kodo]
Leta 1449 ga je verjetno po priprošnji Fra' Carnevale iz Urbina, slikarja v delavnici Filippa Lippija, v Urbino poklical Federico da Montefeltro, novi vojvoda mesta, ki si je želel prenoviti mestni obraz, sodoben, udoben, racionalen in lep, navdihnjen s florentinskim humanizmom.[10]
V Urbinu je Maso di Bartolomeo (v sodelovanju s Pasquinom da Montepulcianom) med letoma 1449 in 1451 ustvaril portal cerkve San Domenico, prvo renesančno arhitekturo v središču Marke. Delo je nato dokončal Michele di Giovanni da Fiesole leta 1454.[11] Luneto je okrasila Madona z otrokom s svetniki v glazirani polikromirani terakoti Luca della Robbia. Zelo izviren portal je strukturiran kot transpozicija na monumentalni lestvici tabernaklja cerkve Santa Maria a Peretola Luca della Robbia (1441-1443) ali grobnice kardinala Rainalda Brancaccia Donatella in Michelozza.
Od marca 1450 je Federico zaposloval Maso pri fuziji bombard in pihalnikov.[12] V letih 1451-1454 je odpotoval v Rimini, kjer je ustvaril medeninasta in bronasta vrata za kapelo San Sigismondo v Tempio Malatestiano.
Kasneje je skupaj z drugimi arhitekti sodeloval pri prvi povečavi Doževe palače s povezovalno stavbo med že obstoječimi stavbami, imenovano Palazzetto della Jole. Zunaj, na trgu pred stolnico v Urbinu, je srednji del pročelja, ki ga krasi pet oken, edini del prvotne stavbe, ki jo je zasnoval Maso, in je ostal nedotaknjen.
Ragusa di Dalmazia
[uredi | uredi kodo]Maso di Bartolomeo je zasnoval tudi križni hodnik dominikanskega samostana v Ragusi, ki je bil zgrajen po njegovi smrti: od 1456 do 1483.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ RKDartists
- ↑ Capannole in Val d'Ambra è una frazione di Bucine, comune in provincia di Arezzo. Alcuni riferiscono come luogo di nascita Pergine Valdarno (vedi Università di Siena - Bibliografia aretina a cura di Roberto G. Salvadori Arhivirano 2008-04-19 na Wayback Machine. e Museo dell'Opera del Duomo, Prato Arhivirano 2014-04-27 na Wayback Machine.)
- ↑ Enciclopedia Treccani - treccani.it[1](XML), su treccani.it. URL consultato l'8 ottobre 2009.
- ↑ Università di Siena - Bibliografia aretina a cura di Roberto G. Salvadori[2] Arhivirano 2008-04-19 na Wayback Machine. su unisi.it. URL consultato l'08-10-2009.
- ↑ Sito della Basilica della Santissima Annunziata[3] su xoomer.virgilio.it. URL consultato l'08-10-2009.
- ↑ Mediateca di Palazzo Medici Riccardi - Il cortile del Palazzo[4] su palazzo-medici.it. URL consultato l'08-10-2009.
- ↑ imonumenti.it - Portale italiano dei monumenti[5]u imonumenti.it. URL consultato l'08-10-2009 (archiviato dall'url originale l'11 gennaio 2011. [6])
- ↑ Diocesi di Prato[7]] su diocesiprato.it. URL consultato l'8 ottobre 2009 (archiviato dall'url originale il 4 giugno 2006. [8])
- ↑ Museo dell'Opera del Duomo di Prato[9]su piccoligrandimusei.it. URL consultato il 06-09-2018.
- ↑ Blasio, 2007, p.12.
- ↑ Biografia da Treccani.it[10]](XML), su treccani.it. URL consultato il 20 ottobre 2009.
- ↑ Blasio, 2007, p.15.
- ↑ Croazia Guide Routard, Touring Editore, 2004, p.368
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Giancarlo Gentilini, et al., Della Robbia, Giunti, 1998. ISBN 88-09-76261-4, ISBN 978-88-09-76261-9
- Adolfo Venturi, Jacqueline D. Sisson, Storia dell'arte italiana, Hoepli, 1908.
- Mario Scalini, I maestri della cancellata della Cintola : Maso di Bartolomeo, Antonio di ser Cola e Pasquino da Montepulciano, in La Sacra Cintola nel Duomo di Prato, C. Martini, 1995, pp. 264-279.
- Silvia Blasio, Marche e Toscana, terre di grandi maestri tra Quattro e Seicento, Pisa, Pacini Editore, 2007, ISBN 978-88-7781-951-2.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Drugo | |
