Maks Dekleva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maks Dekleva
Rojstvo18. september 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Vremski Britof
Smrt9. december 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (75 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicgradbeni inženir

Maks Dekleva, slovenski inženir gradbeništva, * 18. september 1893, Vremski Britof, † 9. december, 1968, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1914 je na Tehniški visoki šoli v Gradcu opravil državni izpit za geometra, diplomiral pa je 1930 na gradbenem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po končanem študiju je bil vse do 1944, ko so ga Nemci odpeljali v taborišče Dachau, zaposlen na odseku za ceste in mostove pri banski upravi v Ljubjani. Po koncu vojne je sprva delal na Ministrstvu za gradnje, nato pa je bil načelnik Uprave za ceste LRS (1947-1952). Strokovno in organizacijsko je veliko prispeval k povojni modernizaciji cest Vrhnika-Logatec, Senožeče-Koper in Ljubljana-Bregana.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Uršič Ivana. »Dekleva Maks«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.