Pojdi na vsebino

Mahagonij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mahagonij

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophytina (cvetnice)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Sapindales (javorovci)
Družina: Meliaceae (melijevke)
Rod: Swietenia
Vrsta: macrophylla
Znanstveno ime
Swietenia macrophylla
((King)
Zgodovinsko območje velelistnega mahagonija v Južni Ameriki
Zgodovinsko območje velelistnega mahagonija v Južni Ameriki
Current range of big-leaf mahogany in South America
Current range of big-leaf mahogany in South America
Sinonimi[2]
  • Swietenia belizensis Lundell
  • Swietenia candollei Pittier
  • Swietenia krukovii Gleason
  • Swietenia macrophylla var. marabaensis Ledoux & Lobato
  • Swietenia tessmannii Harms

Mahagonij (znanstveno ime Swietenia macrophylla), znana tudi kot honduraški mahagonij[3] ali velikolistni mahagonij[4] je vrsta rastline iz družine Meliaceae (melijevke). Je ena od treh vrst, ki dajejo pravi les mahagonija (Swietenia), drugi sta Swietenia mahagoni in Swietenia humilis. Doma je v Južni Ameriki, Mehiki in Srednji Ameriki, vendar se je naturaliziral na Filipinih, v Singapurju, Maleziji in na Havajih[5] in ga gojijo v nasadih in vetrolomih drugod.[6]

Mahagonijev les je močan in je običajno vir za pohištvo, glasbila, ladje, vrata, krste, dekorje.[7]

Listi

[uredi | uredi kodo]

Za mahagonij so značilni veliki listi (do 45 cm dolgi). Lističev je enako število in so povezani s sredinsko sredino.

Plodovi

[uredi | uredi kodo]

Plodove imenujemo 'nebeški sadeži' zaradi rasti navzgor proti nebu.[8] Plodovi mahagonija lahko merijo do 40 cm v dolžino, v svetlo sivi do rjavi ovojnici. Vsaka kapsula lahko vsebuje 71 krilatih semen.

Semena

[uredi | uredi kodo]

Semena mahagonija lahko dosežejo dolžino od 7 do 12 cm.

Za razliko od mahagonija, pridobljenega iz njegovih domačih lokacij, trgovina z mahagonijem na plantažah, pridelan v Aziji, ni omejena. Mahagonijev les, pridelan na teh azijskih plantažah, je danes glavni vir mednarodne trgovine s pravim mahagonijem. Azijske države, ki gojijo večino Swietenia macrophylla, so Indija, Indonezija, Malezija, Bangladeš, Fidži, Filipini, Singapur in nekatere druge, pri čemer sta Indija in Fidži glavna svetovna dobavitelja. Drevo je posajeno tudi v PDR Laos.

Medicinska uporaba

[uredi | uredi kodo]

Znanstveno so ga raziskali zaradi različnih bioloških aktivnosti.[9] Pojasnjen je bil podroben mehanizem delovanja učinka indukcije apoptoze na celično linijo rakavih celic HCT116.[10] Z ekstrakcijo s topilom in frakcioniranjem, opravljenim na semenih Swietenia macrophylla, so frakcijo etil acetata (SMEAF) dodatno pregledali glede njene nevroprotektivne aktivnosti in učinkov akutne toksičnosti.[11] Različne prečiščene spojine, pridobljene iz Swietenia macrophylla, so bile nadalje preučene in pokazalo se je, da imajo močno aktivnost vezave PPARγ, ki bi lahko spodbudila privzem glukoze v mišičnih celicah.[12]

Etil acetatno frakcijo iz semen Swietenia macrophylla (SMEAF) so proučevali glede protivnetnih lastnosti z uporabo mikroglije BV-2, inducirane z lipopolisaharidom (LPS). SMEAF je znatno oslabil z LPS povzročeno proizvodnjo dušikovega oksida (NO), inducibilne sintaze dušikovega oksida (iNOS), ciklooksigenaze-2 (COX-2), faktorja tumorske nekroze-α (TNF-α) in interlevkina-6 (IL-6). ). SMEAF je zaviral jedrsko translokacijo jedrskega faktorja kapa B (NF-κB) prek oslabitve fosforilacije IκBα. Poleg tega je SMEAF izrazito zavrl fosforilacijo Akt, p38 mitogen-aktivirane proteinske kinaze (MAPK) in zunajcelične signalno regulirane kinaze 1/2 (ERK1/2) v celicah BV-2, induciranih z LPS. Zdravljenje s specifičnimi zaviralci za Akt, NF-κB, p38 in ERK1/2 je povzročilo oslabitev ekspresije proteina iNOS in COX-2. Te ugotovitve so pokazale, da ima SMEAF protivnetne aktivnosti v celicah BV-2 z moduliranjem LPS-inducirane produkcije vnetnega mediatorja preko inhibicije Akt-odvisne aktivacije NF-κB, p38 MAPK in ERK1/2. Ti rezultati nadalje zagovarjajo potencialno uporabo S. macrophylla kot nutracevtika za posredovanje nevrodegenerativnih in nevrovnetnih motenj.[13]

Obstajajo tudi trditve o njegovi sposobnosti izboljšanja krvnega obtoka in stanja kože ter proti erektilni disfunkciji.[14]

Vendar pa obstajajo poročila o poškodbah jeter ali hepatotoksičnosti po zaužitju semen mahagonija v surovi obliki[15] in surovih semen, zmletih in pakiranih v obliki kapsul. Resnost poškodbe jeter je različna. Obstajajo tudi poročila o posameznih primerih poškodbe ledvic in poliartralgije. V večini primerov se je delovanje jeter obnovilo po prenehanju uživanja. Natančen mehanizem teh neželenih učinkov trenutno ni znan.[16]

Ti primeri, ki so se zgodili, so prva poročila o povezavi semen Swietenia Macrophylla s poškodbo jeter. To je lahko tudi posledica prevelikega odmerjanja in uživanja kontaminiranih surovih semen, ki niso bila nikoli temeljito raziskana. Na podlagi študij akutne peroralne toksičnosti semen Swietenia Macrophylla je uživanje pri ljudeh varno, če je odmerek manjši od 325 mg/kg telesne teže. Običajni odmerek, predpisan v malezijski ljudski medicini, je eno seme na dan.[17]

Populacijska genetika

[uredi | uredi kodo]

Populacije mezoameriškega deževnega gozda kažejo višjo strukturo kot v Amazoniji.[18]

Splošna imena

[uredi | uredi kodo]

Vrsta je znana tudi pod drugimi splošnimi imeni, vključno z bastard mahagony,[19] širokolistni mahagonij, brazilski mahagonij, velikolistni mahagonij, pravi mahagonij, tropski ameriški mahagonij in med drugim nebeški sadež.

  • Angleško - velikolistni mahagonij, velikolistni mahagonij, brazilski mahagonij
  • francosko - acajou à grandes feuilles, acajou du Honduras
  • Španščina - caoba, mara, mogno
  • Malajalam - mahagonij
  • tamilščina - thenkani (தேன்கனி)
  • telugu – mahagani, peddakulamaghani
  • Sinhalščina - mahagani (මහෝගනි)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Barstow, M. & Negrão, R. (2023). »Swietenia macrophylla«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2023: e.T32293A68104718. Pridobljeno 12. decembra 2023.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  2. »The Plant List: A Working List of All Plant Species«. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2019. Pridobljeno 20. decembra 2014.
  3. USDA, NRCS (n.d.). "Swietenia macrophylla"[1]. The PLANTS Database (plants.usda.gov). Greensboro, North Carolina: National Plant Data Team. Retrieved 4 December 2015.}}
  4. Free, Chris (2012). »Home«. Swietking. SwietKing Research. Arhivirano iz prvotnega dne 21. januarja 2022. Pridobljeno 29. marca 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
  5. Cernansky, Rachel (Avgust 2018). »How to plant a trillion trees«. Nature (v angleščini). 560 (7720): 542–544. Bibcode:2018Natur.560..542C. doi:10.1038/d41586-018-06031-x. ISSN 0028-0836. PMID 30158623. S2CID 52120407.
  6. Elevitch CR, Wilkinson KM (2000). Agroforestry Guides for Pacific Islands. Permanent Agriculture Resources. str. 57. ISBN 9780970254405.
  7. admin. »Swietenia macrophylla: Big-leaf mahogany«. Forest Research Institute Malaysia (FRIM) (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2019. Pridobljeno 26. februarja 2019.
  8. Moghadamtousi, Soheil; Goh, Bey; Chan, Chim; Shabab, Tara; Kadir, Habsah (2013). »Biological Activities and Phytochemicals of Swietenia macrophylla King«. Molecules. 18 (9): 10465–10483. doi:10.3390/molecules180910465. PMC 6270564. PMID 23999722.
  9. Moghadamtousi, Soheil; Goh, Bey; Chan, Chim; Shabab, Tara; Kadir, Habsah (2013). »Biological Activities and Phytochemicals of Swietenia macrophylla King«. Molecules. 18 (9): 10465–10483. doi:10.3390/molecules180910465. PMC 6270564. PMID 23999722.
  10. Goh, Bey Hing; Chan, Chim Kei; Kamarudin, Muhamad Noor Alfarizal; Abdul Kadir, Habsah (2014). »Swietenia macrophylla King induces mitochondrial-mediated apoptosis through p53 upregulation in HCT116 colorectal carcinoma cells«. Journal of Ethnopharmacology. 153 (2): 375–385. doi:10.1016/j.jep.2014.02.036. PMID 24613274.
  11. Sayyad, Mustak; Tiang, Ning; Kumari, Yatinesh; Goh, Bey Hing; Jaiswal, Yogini; Rosli, Rozita; Williams, Leonard; Shaikh, Mohd Farooq (2017). »Acute toxicity profiling of the ethyl acetate fraction of Swietenia macrophylla seeds and in - vitro neuroprotection studies«. Saudi Pharmaceutical Journal. 25 (2): 196–205. doi:10.1016/j.jsps.2016.05.002. PMC 5355560. PMID 28344469.
  12. Lau, Wai; Goh, Bey; Kadir, Habsah; Shu-Chien, Alexander; Tengku Muhammad, Tengku (2015). »Potent PPARγ Ligands from Swietenia macrophylla Are Capable of Stimulating Glucose Uptake in Muscle Cells«. Molecules. 20 (12): 22301–22314. doi:10.3390/molecules201219847. PMC 6332226. PMID 26703529.
  13. Supriady, Hadi; Kamarudin, Muhamad Noor Alfarizal; Chan, Chim Kei; Goh, Bey Hing; Kadir, Habsah Abdul (2015). »SMEAF attenuates the production of pro-inflammatory mediators through the inactivation of Akt-dependent NF-κB, p38 and ERK1/2 pathways in LPS-stimulated BV-2 microglial cells«. Journal of Functional Foods. 17: 434–448. doi:10.1016/j.jff.2015.05.042.
  14. »Home: ENVIS-Center of NBRI on Plants and Pollution«. nbrienvis.nic.in. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2019. Pridobljeno 26. februarja 2019.
  15. Ming Fock, Kwong; Kiong Teo, Eng; Vasudevan, Archana; Wah Soe, Wint; Yee Leong, Wai; Joanna (1. september 2018). »42. Consumption of Swietenia macrophylla seeds can lead to hepatitis and autoimmune phenomena«. Rheumatology Advances in Practice (v angleščini). 2 (suppl_1). doi:10.1093/rap/rky034.005 (neaktivno 31. januar 2024). Arhivirano iz spletišča dne 11. junija 2019. Pridobljeno 8. junija 2019.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI (2024) (povezava)
  16. »CHP investigates suspected cases of hepatotoxicity after consumption of sky fruit seeds and related products«. www.info.gov.hk. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2019. Pridobljeno 26. februarja 2019.
  17. Balijepalli, Madhu Katyayani; Suppaiah, Velan; Chin, An-me; Buru, Ayuba Sunday; Sagineedu, Sreenivasa Rao; Pichika, Mallikarjuna Rao (2015). »Acute oral toxicity studies of Swietenia macrophylla seeds in Sprague Dawley rats«. Pharmacognosy Research. 7 (1): 38–44. doi:10.4103/0974-8490.147197. ISSN 0976-4836. PMC 4285647. PMID 25598633.
  18. Pennington, R. Toby; Lavin, Matt; Oliveira-Filho, Ary (2009). »Woody Plant Diversity, Evolution, and Ecology in the Tropics: Perspectives from Seasonally Dry Tropical Forests«. Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics. Annual Reviews. 40 (1): 437–457. doi:10.1146/annurev.ecolsys.110308.120327. ISSN 1543-592X.
  19. »Flowers of India: Big-leaf mahagony«. http://flowersofindia.net/catalog/slides/Big-Leaf%20Mahogany.html Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2015. Pridobljeno 12. julija 2015. {{navedi splet}}: Preveri vrednost |archive-url= (pomoč)
[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Mahagonij v Wikimedijini zbirki
  • Podatki o temi Mahagonij v Wikivrstah