Listerije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Listeria
Listeria monocytogenes pod elektronskim mikroskopom.
Listeria monocytogenes pod elektronskim mikroskopom.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Bacteria (bakterije)
Deblo: Firmicutes
Razred: Bacilli
Red: Bacillales
Družina: Listeriaceae
Rod: Listeria
Pirie, 1940
Vrste

Listeria monocytogenes
Listeria ivanovii
Listeria innocua
Listeria welshimeri
Listeria seegligeri
Listeria grayi
Listeria innocua

Listerije (lat. Listeria) so rod grampozitivnih paličastih bakterij, ki šteje 6 vrst. Rod je poimenovan po angleškem kirurgu Josephu Listru.

Pogoji rasti[uredi | uredi kodo]

Listerije zlahka nacepimo na gojišču in ne zahtevajo določenih specifičnih razmer. Uspevajo že na substratu, revnim s hranili, naprimer na kapljicah kondenzirane vlage. Optimalno rastejo pri temperaturah 30-37 °C in pri pH območju med 5.0 in 9.0. Vendar preživijo in se razmnožujejo pri temperaturah 4-45 °C. Ker so obstojne tudi na mrazu in so zmožne prehoda iz aerobne na fakultativno anaerobno presnovo, je nevarnost za kontaminacijo hrane tudi če je le-ta v vakumski ovojnini in v hladilniku.

Patogenost[uredi | uredi kodo]

Med patogenimi vrstami rodu Listeria je Listeria monocytogenes, ki povzroča listeriozo. Okužimo se s kontaminirano hrano, zlasti nezadostno toplotno obdelanimi mesnimi, ribjimi in mlečnimi izdelki.

Kljub temu, da so listerije ubikvitarne, je okužb sorazmerno malo. Vzrok je v sicer nizka povprečna vsebnosti bakterij, vendar se lahko vsebnost pri proizvodnji hrane s številnimi vmesnimi stopnjami močno poveča.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Antibiotiki, ki uspešno zdravijo okužbe z listerijami, so med drugim:

...