Limbarska gora
Limbarska gora (nadmorska višina 773 m) je ena najbolj razglednih gora v širši ljubljanski okolici; »kraljuje« nad moravško kotlino na jugu in nad dolino Črni graben ter je z več strani zelo lahko dostopna; tudi z avtom, ne le peš. Z Limbarske gore, na kateri stoji arhitektonsko zanimiva cerkev, je lep razgled na Kamniške planine, pa tudi na Julijce - vse do Triglava, sosednje zasavske in dolenjske hribe in na ljubljansko kotlino. Od Ljubljane je oddaljena 30 km.
Dostop na Limbarsko goro je urejen iz več smeri npr.: iz Moravč, lukoviške strani, Blagovice, Zgornjih Lok, Spodnjih Lok, Krašnje, Mlinš in Trojan prek Golčaja. Vse poti so lahke in dobro označene. Do vrha gore je približno 1 uro hoda, iz Trojan in Izlak pa 2-3 ure. Na Limbarski gori je tudi kontrolna točka Evropske pešpoti E-6, Rokovnjaške planinske poti, Poti spominov NOB Domžale in Moravške planinske poti.
Cerkev sv. Valentina na Limbarski gori[uredi | uredi kodo]
Cerkev sv. Valentina na vrhu so prvotno sezidali okoli leta 1667. Ker je kmalu zaslovela kot romarska cerkev in je postala premajhna, so jo že v prvi polovici 18. stol. povečali. Gradnjo so zaupali tedaj najbolj znanemu baročnemu arhitektu Gregorju Mačku iz Ljubljane. Glavni oltar v cerkvi je bil izdelan leta 1735 v klasicističnem slogu. Stranski oltarji so kamniti, iz črnega marmorja, izdelovalca Cussove. Sliki v oltarjih Marijinega kronanja in Svetega Egidija- (Tilna) sta delo slikarja Valentina Metzingerja iz leta 1743. Freske v notranjosti cerkve je izdelal slikar Franc Jelovšek, preslikal- obnovil pa jih je leta 1867 slikar Matija Koželj. Cerkev je posvetil škof Leopold Jožef Petazzi leta 1743 Sv. Valentinu, mučencu v času zadnjega preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. Njegov god je 14. februarja, takrat je vsako leto njemu posvečena sv. maša na gori.
Zapis v delu Janeza Vajkarda Valvazorja o Limbarski gori[uredi | uredi kodo]
Valvasor piše, da so Limbarski gospodje in njihov grad dobili ime po lilijah, ki rastejo po sosednjih hribih in na Limbarski gori. Tujci so ime zapisovali različno: Lilienberg, Lilienberch, Liligenberc, Liligenberch, Lilinberc, Lilinberch, Lindenberch, Leubrch, Limberg, Lilgenberch, včasih pa tudi Gilgeberg ali Lemberg. Limbarskega gradu ni več, daleč naokoli pa je znana Limbarska gora z božjepotno cerkvijo sv. Valentina, že v Valvasorjevem času zelo obiskana.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
