Leerdam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Leerdam
mesto in nekdanja občina
Mestno obzidje in Steklarski center
Mestno obzidje in Steklarski center
Zastava Leerdam
Zastava
Grb Leerdam
Grb
Prikaz položaja Leerdama na mapi občin v Južni Holandiji
Položaj nekdanje občine v Južni Holandiji
51°53′38″N 5°5′29″E / 51.89389°N 5.09139°E / 51.89389; 5.09139Koordinati: 51°53′38″N 5°5′29″E / 51.89389°N 5.09139°E / 51.89389; 5.09139
DržavaNizozemska
ProvincaUtrecht
ObčinaVijfheerenlanden
Merged2019
Prebivalstvo
 • Skupno21,000
DemonimLeerdammer
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4140–4145, 4163
Omrežna skupina0345


Nizozemski topografski zemljevid nekdanje občine Leerdam, junij 2015

Leerdam (nizozemsko: [leːrˈdɑm] (poslušaj)) je mesto in nekdanja občina v zahodni Nizozemski, v provinci Utrecht. Občino so 1. januarja 2019 združili z občinama Vianen in Zederik. Ime nove občine je Vijfheerenlanden, ki je del province Utrecht. Nekdanja občina Leerdam je bila del province Južna Holandija.

Južno mejo mesta tvori reka Linge. Ime izvira iz jezu na reki Lede, ki je bila odcep od reke Linge proti Meerkerku. Leerdam se nahaja skoraj točno na sredini treh avtocest A2, A15 in A27.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leerdam je prvič omenjen leta 1143 in je omenjen kot Ter Lede ali Ter Leede. Takrat je to bilo gospostvo gospodov Ledeških, iz katere izvira družina gospodov Arkelskih. Gospodje so ga imeli v lasti do leta 1305, nato pa je območje prešlo v roke gospodov Arkelskih. Leta 1382 je Leerdam prejel mestne pravice od Otona Arkelskega, drugič pa je prejel mestne pravice leta 1407 od Viljema VI. Holandskega.

Po Arkelskih vojnah (1401–1412) je fevd Arkel rekvirirala Nizozemska. Leta 1428 je območje pridobila plemiška rodbina Egmontskih do sredine 15. stoletja, nato pa je prišla do hiše Orange-Nassau.

Majhna reka Linge, obrobljena s čudovitimi vodnimi travniki, določa vzdušje in ton pokrajine. Pred nekaj stoletji je bil Leerdam del domene Vijfheerenlanden, preden je bil leta 1498 povišan na raven grofije.

Leta 1551 je Leerdam skupaj z Acquoyjem postal last hiše Orange in del grofije Holandije.

Bogato zgodovino Leerdama je mogoče najti v dobro vzdrževanih zgodovinskih stavbah, kot so Grote Kerk (Velika cerkev), Hofje van Mevrouw van Aerden (Mrs. Almshouses Aerden, zdaj muzej), preostalo in obnovljeno mestno obzidje na Zuidwalu in Oude Raadhuis (stara mestna hiša).

V Južni Afriki je nizozemska vzhodnoindijska družba med letoma 1666 in 1679 zgradila utrdbo v obalnem mestu Cape Town. Imenuje se grad dobrega upanja. Vogali te utrdbe so dobili imena v čast Viljema Oranskega-Nassauskega in ker je bil Leerdam del hiše Orange-Nassau, se je eden od teh vogalov imenoval Leerdam.[2][3][4]

Steklarska industrija[uredi | uredi kodo]

Od 18. stoletja sta na kulturo mesta močno vplivali steklarska in lesna industrija. Steklo, ki ga trenutno proizvajajo v Leerdamu, je mednarodno znano kot Royal Leerdam ali (zlasti v zvezi z dizajnerskim steklom in stekleno umetnostjo) kot Royal Leerdam Crystal. Zaradi tega je Leerdam z Nacionalnim muzejem stekla, Steklarskim centrom (s svojimi pihaškimi in demonstracijskimi dejavnostmi) in več umetniškimi galerijami glavna turistična atrakcija na Nizozemskem.

Steklopihalci delajo v Steklarskem centru[5] v Leerdamu, ki je odprt za javnost.

Javni prevoz[uredi | uredi kodo]

Železniška postaja Leerdam se nahaja na železniški progi Elst–Dordrecht.

Rojeni v Leerdamu[uredi | uredi kodo]

Fotogalerija[uredi | uredi kodo]


Reference[uredi | uredi kodo]

  1. »Leerdam«. Vijfheerenlanden. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2020. Pridobljeno 16. januarja 2019.
  2. »Castell de Goede Hoop History«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2019. Pridobljeno 21. decembra 2018.
  3. »The four corner stones of the castle (Kasteel de Goede Hoop) at the Cape are laid«. Pridobljeno 21. decembra 2018.
  4. Collison, L (9. december 2016). »A Brief History Of The Castle Of Good Hope, Cape Town«. Pridobljeno 21. decembra 2018.
  5. »Glasblazerij«. Nationaal Glasmuseum. Pridobljeno 16. januarja 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]