Gospodje Arkelski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gospodje Arkelski so bili plemiška družina iz Holandije, ki je imela knežji ugled.

Grb oziroma ščit gospodov Arkelskih

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Poleg plemiških rodbin gospodov Brederodskih, gospodov Wassenaarskih in Egmontskih so Arkelski veljali za najpomembnejše in tiste, ki so bili deželnemu fevdnemu suverenu ( holandskim grofom ) zavezani le z rahlo fevdalno vezjo. Ime dinastije izhaja iz nemške besede Hercules in po nekaterih virih šteje med svoje člane legendarnega grofa Haimona (Arkelskega), očeta štirih Haimonovih otrok. Začetki rodu so verjetno v 7. stoletju. Stoletno izročilo pravi, da je Janez Arkelski okoli leta 694 dal ponovno zgraditi oskrunjene cerkve v Arkelu, Hoornu in Hagesteinu.

Prvi rod Arkelskih je izumrl z Janezom VI. Arkelskim († 1227), dedoval jih je rod druge veje Arkelskih, njegov nečak Herbaren II. Ledenski (1205-1258). V času med 1247 in 1267 so si gospodje Arkelski pridobili v last Gorinchem. Gospodje Arkelski so od takrat imeli svoj sedež na gradu blizu Gorkuma in tudi v Vianenu. Njihovo največje gospostvo je bilo Dežela Arkelska, ki je vključevala dele današnjih mest in občin Leerdam, Arkel, Heukelum, kasneje Lingewaal, pa tudi Asperen, Hagestein, Haastrecht in Gorinchem. Imeli so tudi druge posesti med Lekom in Holandskim IJsselom, in sicer med drugim visoka gospostvo Polsbroek, med leti 1393-1404 je Arnold Arkelski v fevd dobil tudi sosednje visoko gospostvo in grad Noordeloos ter visoko gospostvo Jaarsveld. V srednjem veku so bili Arkelski na strani Egmontskih vpleteni v krvave bitke vojne trnka in trske.

Glavna veja rodu Arkelskih je izumrla leta 1428; stranska veja gospodov Heukelomskih in Asperensko - Arkelskih pa je izumrla več kot dve stoletji kasneje. Druga veja rodbine je linija Slingelandtskih, ki obstaja še danes. [1]

Znane osebe[uredi | uredi kodo]

Drugi Arkelski[uredi | uredi kodo]

  • Edvard Arkelski (1893–1976), nizozemski kemik

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Gen 24 Kwartierstaat Zuiderent - van Wijgerden: Otto van Slingeland (10209988)

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Franz von Löher (1875), »Arkel«, Allgemeine Deutsche Biographie (ADB) (v nemščini), zv. 1, Leipzig: Duncker & Humblot, str. 529–530

Spletne povezave[uredi | uredi kodo]