Lecitin
 | Predlagano je, da se [[::Lecitin kot prehransko dopolnilo|Lecitin kot prehransko dopolnilo]] združi v ta članek ali razdelek (pogovor). Predlagano od 4. maj 2011. |
 | Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba v članek dodati notranje povezave. (avgust 2012) |
Lecitin je zmes fosfolipidov in drugih podobnih snovi in je ena glavnih sestavin fosfolipidnega dvosloja celične membrane. Sestavljajo ga: fosforna kislina, holin, maščobne kisline, glicerol, glikolipidi, trigliceridi in fosfolipidi.[navedi vir]
Vsebina
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvi, ki je uporabil besedo lecitin za opis čiste spojine fosfatidilholina, je bil francoski kemik in farmacevt Theodore Gobley leta 1847. Gobley je izoliral lecitin iz jajčnega rumenjaka ter natančno določil njegovo kemijsko formulo.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Je površinsko aktivna snov in ima emulgatorske lastnosti. V vodi je slabo topen. V vodnih raztopinah fosfolipidi tvorijo liposome, lipidni dvosloj, micele ali lamelne strukture, odvisno od temperature sistema in hidratacije molekule.
Ni toksičen, ob zaužitju se popolnoma presnovi ali izloči skozi ledvice.
Food and Drug Administration ga razvršča med splošno varne snovi, v EU pa je priznan kot aditiv za živila (E322).
Viri[uredi | uredi kodo]
Glavni vir lecitina je sojino olje. Nahaja pa se še v tkivih živali in rastlin, jajčnem rumenjaku, sončnicah, ribah, ikrah, žolču in venski krvi. Najdemo ga tudi v možganih piščanca, ovce in človeka.
Pridobivanje[uredi | uredi kodo]
Ob uravnoteženi prehrani je zadostna sinteza v jetrih. Lahko pa ga pridobimo tudi z mehansko ali kemično ekstrakcijo iz drugih dostopnih virov (npr.: soje). Za nadaljnjo uporabo je primeren hidroliziran lecitin (fosfolipid z eno maščobno kislino manj).
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Uporablja se v človeški hrani, živalski krmi, v farmacevtski industriji in v industriji barv.
Lecitin se uporablja kot prehransko dopolnilo, saj vsebuje vitamin B holin.
Vpliv na holesterol[uredi | uredi kodo]
Različne študije kažejo, da naj bi lecitin pridobljen iz soje vplival na zniževanje holesterola in trigliceridov v krvi, hkrati pa višal raven HDL (dobri holesterol).[1][2] Vendar pa so študije tudi neskladne in protislovne.[3]
Vpliv na spomin[uredi | uredi kodo]
Lecitin, kot predhodnik nevrotransmitorja acetilholina, naj bi imel pozitivne učinke na funkcije možganov in spomina pri osebah z blago kognitivnimi motnjami.[4][5]
Viri in literatura[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Iwata T, Kimura Y, Tsutsumi K, Furukawa Y, Kimura S. (1993 Februar) The effect of various phospholipids on plasma lipoproteins and liver lipids in hypercholesterolemic rats. J Nutr Sci Vitaminol (Tokyo); 39(1):63-71."
- ↑ "Jimenez MA, Scarino ML, Vignolini F, Mengheri E (July 1990). "Evidence that polyunsaturated lecithin induces a reduction in plasma cholesterol level and favorable changes in lipoprotein composition in hypercholesterolemic rats". J. Nutr. 120 (7): 659–67."
- ↑ "Kaayla T. Daniel, PhD, CCN (Winter 2003). "Soy Lecithin: From Sludge to Profit". Wise Traditions in Food, Farming, and the Healing Arts 4"
- ↑ "Volz HP, Hehnke U, Hauke W. MMW Fortschr Med. (2004 Decmber) Improvement in quality of life in the elderly. Results of a placebo-controlled study on the efficacy and tolerability of lecithin fluid in patients with impaired cognitive functions. 9;146(Suppl 3-4):99-106."
- ↑ "Suzuki S, Yamatoya H, Sakai M, Kataoka A, Furushiro M, Kudo S. (2001 November) Oral administration of soybean lecithin transphosphatidylated phosphatidylserine improves memory impairment in aged rats. J Nutr. 131(11):2951-6"
