Holin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Holin
Choline-skeletal.svg
Imena
IUPAC ime
(2-hidroksietil)trimetilamonij
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.487
MeSH Choline
Lastnosti
C5H14NO+
Molska masa 104,17 g/mol
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Holin je organska spojina, ki spada med vodotopna esencialna hranila.[1][2] V organizmu se nahaja v celičnih membranah, pomemben pa je tudi kot izhodna spojina za biosintezo živčnega prenašalca acetilholina. Dnevni vnos s hrano mora znašati 425–550 miligramov za odraslega človeka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Leta 1866 so ga že kemično sintetizirali.

Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Holin je kvaterni nasičeni amin s kemijsko formulo (CH3)3N+CH2CH2OH. Gre za kationsko spojino, ki se nahaja v obliki soli, na primer klorida ali tartrata.

Fiziologija[uredi | uredi kodo]

Holin in njegovi presnovki so pomembni iz treh fizioloških vidikov:

  • strukturna intergriteta membran in prenos signalov med njimi;
  • sinteza acetilholina;
  • njegov presnovek trimetilglicin je poglavitni vir metilne skupine, vključen v sintezo S-adenozinmetionina.

Holin se v organizmu presnovi zlasti do trimetilamina, ki ima vonj po ribah. Velika količina zaužitega holina lahko zato povzroči neprijeten telesni vonj. Pri določeni genetski motnji, trimetilaminuriji, bolniki niso zmožni nadalje razgraditi trimetilamina in posledica je močan telesni vonj po ribah. Pri ublažitvi telesnega vonja pomaga dieta, ki vsebuje čim manj holina.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Choline, PDRHealth
  2. "Choline" (An interview with Steven Zeisel, Editor-in-Chief of the Journal of Nutritional Biochemistry), Radio National Health Report with Norman Swan, Monday 17 April 2000