Kurt Heegner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kurt Heegner
Rojstvo16. december 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Berlin[1]
Smrt2. februar 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1] (71 let)
Berlin
Bivališče Nemško cesarstvo
Weimarska republika
Tretji rajh
ZRN
NarodnostNemčija nemška
Področjamatematika, elektrotehnika, fizika
Alma materUniverza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije
Heinrich Weber
Erhard Schmidt
Poznan poHeegnerjeva števila
Stark-Heegnerjev izrek

Kurt Heegner, nemški učitelj, inženir, matematik in fizik, * 16. december 1893, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1965, Berlin.

Heegner je najbolj znan po svojih matematičnih odkritjih v teoriji števil.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je leta 1917 iz matematike in fizike na Univerzi v Berlinu. Na univerzi so bili njegovi profesorji Schwarz, Knopp, Planck, Wehnelt in Rubens. Med 1. svetovno vojno je bil tehnik v vojnem letalstvu. Tu se je začel zanimati za radijsko tehniko. Doktoriral je leta 1920 na Univerzi v Jeni pod mentorstvom W. Rogowskega z dizertacijo O vmesnem krožnem elektronskem oddajniku (Über den Zwischenkreisröhrensender). V doktorski dizertaciji je obravnaval tudi eliptične krivulje.

Leta 1939 je doktoriral iz matematike pod mentorstvom Webra in Schmidta z dizertacijo Transformabilne avtomorfne funkcije in kvadratne forme (Transformierbare automorphe Funktionen und quadratische Formen). Med letoma 1947 in 1950 je bil zaposlen na Matematičnem inštitutu Akademije znanosti. V revijah Mathematische Annalen in Mathematische Zeitschrift je med drugim objavil več člankov o eliptičnih in avtomorfnih funkcijah, Abelovem integralu in kvadratnih formah.

Heegner je leta 1952 objavil rešitev klasičnega problema, ki ga je predlagal Gauss leta 1801 v svojem delu Disquisitiones Arithmeticae, problema razrednega števila za razredno število . Njegovega dokaza več let niso priznali, večinoma zaradi domnevnih napak v članku. Stark je leta 1967 prišel do enakega rezultata in leta 1969 pokazal, da je bil Heegnerjev dokaz pravilen.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Record #117711853 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Heegner, Kurt (1952). »Diophantische Analysis und Modulfunktionen«. Mathematische Zeitschrift. Zv. 56. str. 227–253. doi:10.1007/BF01174749. MR 0053135.
  • Stark, Harold (1969). »On the gap in the theorem of Heegner« (PDF). Journal of Number Theory. Zv. 1. str. 16–27.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]