Kukmakova strniščnica
| Kukmakova strniščnica | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 S. rugosoannulata
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Stropharia rugosoannulata Farlow ex Murrill |
| ||||||||||||||||
Kukmakova strniščnica (znanstveno ime Stropharia rugosoannulata) je gliva z užitno gobo iz družine strniščarke.
Opis[uredi | uredi kodo]
Ime je goba dobila zaradi podobnosti s kukmakom (Agaricus). Klobuk gobe ima premer med 5 in 12 cm in je precej mesnat. V mladosti je polkrožen, izobčen, kasneje pa se izravna. Vedno je gladek in svetleč, suh in pogosto razpokan. Barva zgornjega dela je lahko rjavo rdeča, z vijoličastim odtenkom, rumenkasta, pogosto pa celo skoraj bela. Rob je dolgo podvihan, le pri izjemno starih primerkih je izravnan. Trosovnica je najprej belkasta, sestavljena pa je iz gostih lističev. Ti postopoma sivijo in postajajo s starostjo vse bolj temni. Pri starejših primerkih so skoraj povsem rjavi z vijoličastim nadihom, v njih pa je vijolično črn trosni prah, sestavljen iz 10-15 x 7-9 mikronov velikih, podolgovato elipsastih trosov z vidnim kališčem.
Obroček je na zgornji strani močno nažlebljen in pri starih gobah pogosto odpade. Meso kukmakove strniščnice je belo in trdno ter ima rahel vonjem po redkvici. Kuhana goba ima rahel priokus krompirja.
Valjast, poln, svetleč, ponekod rumeno nadahnjen in proti dnišču nekoliko odebeljen bet doseže v višino od 4 do 10 cm in ima premer od 1 do 2 cm. Barva beta je belkasta.
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Kukmakova strniščnica raste najpogosteje na njivah, predvsem na strniščih raznih žit. V naravi raste spomladi in v jeseni, umetno gojena pa uspeva preko celega leta, vendar le v zaprtih in klimatsko urejenih prostorih.
Kukmakova strniščnica je užitna goba, ki pa jo je treba pred uživanjem ustrezno pripraviti. Surove in onesnažene gobe z njiv intenzivne kmetijske pridelave so lahko namreč škodljive. Pravilno pripravljena je ta strniščnica okusna in vsestransko uporabna goba.
Te gobe uspešno gojijo na slami, v senčnih prostorih vrta. Podobne vrste so Orjaška strniščnica (Stropharia eximia) ter Hornemannova strniščnica (Stropharia homemannii), ki je neužitna in lahko škodljiva.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
