Krogla (orožje)
Krogla je del naboja, ki zaradi hitrega širjenja smodniških plinov, z veliko hitrostjo zapusti cev strelnega orožja. Pogosto je s tem terminom označen cel naboj, kar pa ni pravi izraz (za razlike glej naboj).
Materiali[uredi | uredi kodo]
Krogle so po navadi izdelane iz mešanice svinca in kositra in jih lahko delno ali v celoti obdaja bakren, medeninast ali plašč iz kakšne druge mehkejše kovine. Obstajajo tudi krogle izdelane iz teflona, mešanice bizmuta in tungstena ter jeklene ali krogle z jedrom iz najtrših materialov kot so titan, osiromašeni uran in podobni za uporabo v prebojnih vojaških kroglah.
Delitev[uredi | uredi kodo]
Krogle v glavnem ločimo po načinu oplaščenja. Glavne skupine krogel:
- Polnooplaščene (FMJ) krogle za vojaško, policijsko in športno uporabo,
- Delno oplaščene krogle z mehko konico (JSP) za lovsko uporabo,
- Delno oplaščene krogle z votlo konico (JHP) za policijsko uporabo in uporabo v specialnih enotah (včasih imenovane tudi dumdum krogle),
- Neoplaščene krogle za športno uporabo,
- Neubojne krogle namenjene policijskim enotam za obvladovanje demonstrantov ali drugih osumljencev (gumijaste ali plastične).
Polnooplaščene vojaške krogle pa se delijo še na:
- Klasične polnooplaščene (jedro iz svinca ali podobne kovine z veliko gostoto),
- Markirne (jedro iz mešanice magnezija, kroma in perklorata ali drugih snovi),
- Prebojne (jedro iz najtrših kovin),
- Prebojno-zažigalne (vrh krogle iz najtrših kovin, peta pa polnjena z vnetljivimi snovmi),
- Zažigalne (jedro krogle iz vnetljivih materialov, po navadi iz belega fosforja),
- Šolske (v preteklosti lesene, danes pa skorajda ne obstajajo več in jih nadomeščajo manevrski naboji brez krogel).
