Krems an der Donau

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Krems an der Donau
Statutarno mesto
Pogled na Krems iz Kreuzberga

Grb
Krems an der Donau is located in Avstrija
Krems an der Donau
Krems an der Donau
Lokacija Kremsa v Avstriji
Koordinati: 48°25′N 15°37′E / 48.417°N 15.617°E / 48.417; 15.617
Država Avstrija Zastava Avstrije
Dežela Spodnja Avstrija
Okrožje
mestne pravice 1305
Upravljanje
 • župan Reinhard Resch
 • podžupan Wolfgang Derler
Površina
 • Statutarno mesto 51,61 km2
Nadmorska višina 203 m
Prebivalstvo (2012)
 • Statutarno mesto 24.110[1]
 • Gostota 467 preb./km2
 • Urbano okoli 50.000
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Postal code 3500
Area code 02732
Avtomobilska oznaka KS
Spletna stran www.krems.at

Krems an der Donau je mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z 24085 prebivalci. Krems je statutarno mesto in je zato hkrati občina in okraj.

Mesto s historičnim mestnim jedrom ima svojo univerzo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Krems se nahaja ob sotočju rek Krems in Donave na vzhodnem koncu doline Wachau, v južnem Waldviertelu. Na desnem bregu Donave je bilo že od rimskih časov naselje Mautern.

Krems se nahaja na nadmorski višini 203 m. Najnižja točka v občini so Steinplatten pri Hollenburgu (189 m), najvišja pa je približno (545 m), v bližini Scheibenhofa. Krems meji na naslednje občine: Stratzing, Langenlois, Rohrendorf bei Krems, Gedersdorf, Traismauer, Nußdorf ob der Traisen, Paudorf, Furth bei Göttweig, Mautern an der Donau, Dürnstein in Senftenberg.

Občina obsega naslednjih 12 vasi (v oklepaju je število prebivalcev, stanje 31. oktober 2011 [2]):

Zahodni pogled iz Stadtteil Stein
  • Angern (176)
  • Brunnkirchen (233)
  • Egelsee (1000)
  • Gneixendorf (780)
  • Hollenburg (426)
  • Krems an der Donau (13982)
  • Landersdorf (887)
  • Lerchenfeld (2066)
  • Rehberg (1801)
  • Scheibenhof (92)
  • Stein an der Donau (2299)
  • Thallern (290

Skupnost sestavljajo katastrske občine: Angern, Egelsee, Gneixendorf, Hollenburg, Krems, Landersdorf, Rehberg, Scheibenhof Stone Thallern in Weinzierl bei Krems.

Mestne četrti so:

  • I. Innenstadt
  • II. Weinzierl
  • III. Mitterau
  • IV. Stein
  • V. Egelsee
  • VI. Rehberg
  • VII. Am Steindl
  • VIII. Gneixendorf
  • IX. Lerchenfeld
  • X. Krems-Süd

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje v Kremsu tvori prehodno podnebje z oceanskimi vplivi iz zahoda in kontinentalnimi vplivi iz vzhoda. To se odraža v relativno visokih temperaturnih nihanjih, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Najvišja v obdobju 1971-2000 izmerjena temperatura je bila 36,8 °C v juniju in najnižja -22,8 °C v januarju. Povprečna letna temperatura je 9,4 °C, julij s povprečno 19,5 °C in januar z -0,6 °C. S približno 500 l / m² ima Krems zelo nizko letno količina padavin, avstrijsko povprečje je okoli 1100 l / m². Na splošno je klima v Kremsu in okolici zelo primerna za gojenje grozdja.

Cesta proti Dunaju v industrijski coni Kremsa

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev s statusom rezidenta, v urbani aglomeraciji, je bil okoli 50.000 ob koncu leta 2010.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V letu 2005 je bil med izkopavanji na Wachtberg najden otroški grob star 27.000 let. Ta najdba je najstarejši znani grob v Avstriji. V usedlini puhlice je bil grob dobro ohranjen. Dva zakopana dojenčka sta bila prekrita z lopatico od mamuta. Obstajajo tudi še ohranjeni grobni pridatki.[3] V okviru arheoloških izkopavanj v Krems-Rehberg so našli tudi najstarejše znano umetniško delo v Avstriji, Venero iz Galenberga, 32.000 let star ženski kipec. Izvirnik tega kipca, skupaj z Willendorfsko Venero, ki je mimogrede nekaj tisoč let mlajša, je predstavljena v Prirodoslovnem muzeju.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Pogled na Krems 1679

Najstarejše naselitve okoli Krems-Steina niso bile stalne. V zgodnjem srednjem veku so se večkrat dogajali oboroženi spopadi naseljencev. Nedavna odkritja slovanskih naselij v Kremsu in Steinu kažejo nepretrgano naselitev Slovanov v 7. stoletju. Z bitko pri Lechfeldu 955 se je začela kolonizacija v imenu bavarskega in salzburškega samostana in samostan se je stabiliziral in okrepil. Za Krems in Stein je to pomenilo hitro in neprekinjeno trgovanje in upravno podlago okoli Hohen Markt v Kremsu, in izgradnjo cerkve na Frauenbergu v Steinu v 10. stoletju. Od 995 je najstarejši dokument z imenom Krems (orientalis urbs quae dicitur Cremisa). [4] Južno od Donave, danes okrožje Hollenburg, se omenja v darovnici iz leta 860. Leta 1014 je bila ustanovljena v Kremsu župnija in v letih 1130-1190 je bil Krems kovnica najstarejših babenberških kovancev. Stein je postal knežja carinarnico leta 1200. Iz leta 1305 je bil najstarejši pisni občinski statut. Dve naselji Krems in Stein, ki sta bili ločeni v naravi, so povezali s skupnim občinskim statutom in skupno upravo. Hitra rast, tako po gospodarski moči kot prostoru, opisuje ta del zgodovine mesta. V času vojvode Albrehta V. leta 1421, je bila z odlokom Wiener Gesera je bila judovska skupnost v Kremsu uničena, kot še v 16 drugih prinčevih posestih, vključno Herzogenburgu.

1. aprila 1463 je cesar Friderik III. mestu Krems dodelil nov grb, ki je danes še vedno veljaven. Kaže oklep, zlatega z rdečim jezikom dvoglavega orla s cesarsko krono nad glavami na črnem ozadju. Poleg tega je bil Kremsu podeljen privilegij zgraditi most čez Donavo. Okoli 1470 je bila zgrajena mestna bolnišnica, ki ima v prekladi portala moto cesarja Friderika III. A.E.I.O.U., z letom 1470 kaže v gotskih številkah.

Leta 1447 je bil prvič omenjen Kremser Hauer Guild St. Paul, najstarejši vinogradniški ceh v nemško govorečih državah.

Novi vek[uredi | uredi kodo]

V 16. stoletju je bil Krems središče reformacije, ki so jo podpirali bogati zunanjetrgovinski trgovci in obrtniki z visokim dohodkom. Konec stoletja je bil Krems skoraj 100 odstotkov protestantski in protireformacija je delovala s polno silo. Številne cerkve in posvetne stavbe pričajo o visoki gospodarski moči in cerkvenih sporih. Na koncu so zmagali katoličani, kar je bila gospodarska katastrofa skupaj s požarom: 1645 je bilo mesto okupirano v tridesetletni vojni, po letu obleganja s strani Švedov, so ga nazaj osvojile cesarske čete, polovica hiš je bila poškodovana ali uničena. Kapucinski samostan med obema mestoma Krems in Stein (samostan Und) je bil ustanovljen leta 1612. Po požaru leta 1656 je bil obnovljen. Leta 1756 pride državljan Martin Johann Schmidt iz Steina. Zadnji veliki avstrijski baročni slikar živi in tu deluje vse do svoje smrti leta 1801.

V bitki pri Dürnsteinu (11. november 1805), na vratih Steina, avstro-ruske čete premagajo Francoze pod poveljstvom Mortierja, nato je bila še izgubljena še Bitka pri Austerlitzu v času 3. koalicijske vojne.

Leta 1849-1850 je nastala iz dveh mest Krems in Stein enotna občina s sedežem v Kremsu, ki je delovala do leta 1938.

Leta 1872 je bil Krems povezan z železniškim omrežjem. Leseni most čez Donavo so leta 1897 nadomestili z jekleno konstrukcijo. Uničen v II. svetovni vojni so most dopolnili z naključnimi elementi, danes pa je kulturni spomenik z burno zgodovino dveh mest. Poleg tega je bila zgrajena še železniška povezava Krems - St. Pölten po dokončanju železniškega mostu v Kremsu.

Nacionalsocializem, druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Leto 1938 je pomenilo v zgodovini veliko nazadovanje. Preganjanje in izgon judovskih državljanov in taborišče za ujetnike Stalag 17 B, so bili vojaški ekonomski interesi za industrijsko širitev v Lerchenfeldu kot le nekateri od učinkov in posledic nacizma.

V času nacizma je bila ustanovljena velika občina Krems, ki je združevala 14 občin (Krems, Stone, Egelsee, Mautern, Oberrohrdorf, Unterrohrendorf, Landersdorf, Gneixendorf, Rehberg, Palt, Fürth, Brunnkirchen, Thallern in Stratzing). Prve gradnje, ki so bile izvedene, je bilo pristanišče Kremser, jeklarna in mesto Lerchenfeld, po širitvi pokrajinske glavnega mesta Spodnje Donave, Krems, ki je bil prilagojen zaradi vojne.

2. aprila 1945 je bil Krems bombardiran, kar je povzročilo ogromno škodo na območju železniške postaje in veliko mrtvih.

Druga republika[uredi | uredi kodo]

Pogled na staro mesto Krems

Druga polovica 19. stoletja je prinesla mnoge uspehe, vključno s širjenjem pristanišča kot posledica vse večjega pomena plovne poti Donave in z njo povezane, sodobne in učinkovite industrije. Ustanovitev državne akademije in vzpostavitev Univerze Krems in aktivne vloge v kulturnem življenju države je privedlo v poznem 20. stoletju do nadaljnje rasti Kremsa. Različne prireditve in festivali, vključno Music Festival Glatt, NÖ Donaufestival ali dosežki Kunsthalle Krems z velikimi mednarodnimi razstavami so si utrdili pot. Pod krovno blagovno znamko Kunstmeile Krems so združeni med drugim, Karikaturmuseum, Artotheka, Forum Frohner in še veliko več inštitucij.


Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Krems ima partnerski odnos z naslednjimi mesti:

O partnerstvu je bilo odločeno na odborih leta 1971. Vendar pa je bil postopek končan šele leta 1972. Zato je za Böblingen leto 1972 kot na začetku pobratenja.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Staro mesto (Altstadt) Krems
Steiner Tor v Kremsu
Pijaristična cerkev
Steber Svete Trojice
Pogled na Stein, zahodno mestno četrt

Zgodovinske stavbe[uredi | uredi kodo]

Krems[uredi | uredi kodo]

  • Bürgerspitalskirche: Cerkev je bila zgrajena leta 1470 pod Friderikom III. in se nahaja na Oberen Landstraße v centru Kremsa. Glavni oltar je iz 1860-1882, Johann Bernhard Grabenerger, s kipi svetega Nikolaja in Wolfganga, Matthias Schwanthaler.
  • Dominikanska cerkev in samostan: 1236 so dominikancem podarili zemljišče, kmalu po tem se je z gradnjo začelo. Samostan je bil kasneje preurejen v baročnem slogu in ukinjen leta 1785. Danes je v njem muzej Kremsa.
  • Göglhaus: Hiša z edinstvenimi poslikavami na Täglichen Markt ima nad glavnim portalom gotski erker.
  • Gozzoburg: zgodnje gotska posvetna stavba z izjemnimi freskami in kapelami, poimenovana po mestnem sodniku Gozzoju. Kot stanovanjska in upravna zgradba je bila ta stavba edinstvena v svojem času severno od Alp. 2006/2007 v celoti obnovljena.
  • Velika Sgraffitohaus: v Margarethenstraße, ima bogato fasado, ki prikazuje prizore iz Stare zaveze, iz Ezopovih zgodb in vsakodnevnih prizorov.
  • Heilandskirche zgrajena leta 1912, zgodnje delo arhitekta Otta Bartninga.
  • Jezuitski kolegij in gimnazija (Jesuitenkollegium in gymnasium): Ustanovljen leta 1616, 1871 državna gimnazija, zdaj državna gimnazija in realka in IMC - visoka strokovna šola Krems.
  • Judovsko pokopališče:nNahaja se na Wienerstraße v vzhodnem delu mesta; zadnje od treh judovskih pokopališč. V Kremsu je bila do izgona v 1421 zelo pomembna judovska skupnost. Po tem so se Judje ponovno naselili do 19. stoletja. [5]

Piaristenkirche: V 11. stoletju se prvič omenja, v veliki meri obnovljena v 16. stoletju. Obravnavati kot "sestrska dunajski stolnici svetega Štefana«. Baročna notranjost ima številna dela velikih slikarjev avstrijskega baroka, Martina Johanna Schmidta, imenovanega Kremser Schmidt. Frauenbergturm: stolp, nekdanji sedež čuvaja, požarne straže.

  • Pulverturm: stolp je bil zgrajen leta 1477 in je kasneje služil kot stolp za top, del utrdbe.
  • Rathaus: markantna struktura na Oberen Landstraße proti župnijskemu centru iz srede 16. stoletja. Fasada je baročno strukturirana, v jugozahodnem kotu je presenetljiv erker iz 1548. 1549 je bila mestna hiša dvoladijska dvorana, v katero se je lahko prišlo s severne strani, iz Pfarrplatza.
  • Župnijska cerkev svetega Vida: [6] sega v leto 1014 z donacijo zemljišča cesarja Henrika II.. Prvotna stavba iz začetka 12. stoletja je bila romanska bazilika z nizkim stolpom in pod njim s kletjo na južni strani. Leta 1178 je bil Sveti Vid imenovan za patrona cerkve. Kot del protireformacije je bila nova stavba župnijske cerkve eden od simbolov zmage katoličanov. Današnja notranjost izhaja iz 18. stoletja. Martin Johann Schmidt je ustvaril pet stropnih poslikav.
  • Steiner Tor: edina vrata, ki so se ohranila od štirih mestnih vrat. Vsebujejo veliko napisov in slik, kot so A.E.I.O.U. (cesar Friderik III.), dvoglavi orel s črko M(aria). T(ereza), rdeče-belo-rdeči ščit in štajerski panter oblikujejo grb mesta 1453-1463, dvoglavi orel kronan s cesarsko krono v barvah črni in zlati. To je znak mesta Krems.

Stein[uredi | uredi kodo]

  • Nekdanja Frauenbergkirche: gotska stavba iz 14. stoletja, po restavriranju 1963-1965 posvečena kot spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah.
  • Göttweigerhofkapelle: kapela nekdanjega benediktinskega samostana Göttweig s kapelo in gotskimi freskami, okoli 1300.
  • Velik Passauerhof: prvič omenjen leta 1263, škof Passau Zehenthof je zgradil v današnji podobi 1550-1600 in obsega tri individualne hiše.
  • Haus der Regionen, nekdanje gostišče Zum Golden Elephanten, Steiner Donaulände, prvič omenjena 1721.
  • Kremser Tor: Vzhodni konec srednjeveških utrdb mesta Krems. Zgrajena okrog 1470.
  • Linzer Tor: Zgrajena leta 1477 (plošča z gotskimi številkami zazidana zunaj), spremenjena v 18. stoletju.
  • Mauthous: Impresivna renesančna dekoracija s freskami, dom cestninarja, vendar ne sama cestninska hiša; bila je zunaj Linzer Tor na zahodu mesta.
  • Mazettihaus: Schürerplatz; poimenovana po njenem graditelju; je bila hiša Ludwiga Ritter von Kochela (rojen leta 1800 v Steinu), avtor zapisov o Mozartu.
  • Župnijska cerkev svetega Nikolaja: poznogotska, datirana konec 14. / konec 15. stoletja, vsebuje več dela Kremser Schmidta.
  • Salzstadl: stavba za shranjevanje soli iz 16. stoletja, Stein je imel cesarski privilegij trgovskega središča za sol poslane iz bavarske in salzburške, za države severne Srednje Evrope, kot na Češkem, Moravskem, Šlezija, itd
  • Steiner Rathaus: se uporablja od 1701 kot mestna hiša Steina; fasada 1779 Johann Michael Ehmann.
  • Samostan Und: Profani samostan na zahodu Kremsa. Zanimive freske Daniela Grana. Kasneje je bil med drugim vojaška bolnišnica, zdaj ima sobe in restavracijo.
  • Kunsthalle Krems: v nekdanji tobačni tovarni poleg zapora na Franz-Zeller-Platz.

Druge zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Grad Wolfsberg: Grad v okrožju Angern.
  • Razvaline Bertholdstein v okrožju Hollenburg
  • Razvaline Altrehberg v Kremstal, na hribu sredi Rehberga.
  • Wasserhof: grad v okrožju Gneixendorf severno od Kremsa.
  • Beethoven haus, nekdanji 'Trautingerhof: Tukaj se je Ludwig van Beethoven ustavil tik pred smrtjo.
  • Donava čakajo na Braunsdorfer Mountain

Vinske kleti[uredi | uredi kodo]

Vinske kleti imajo v Kremsu in okolici velik gospodarski pomen. Krems se omenja kot središče belega vina v Avstriji. V občinskem območju mesta Krems so leta 2006 gojili trto na 961 hektarih vinogradov (48 557 ha v Avstrija, 1999). Pomembne sorte iz Kremsa:

Bela vina (87%):

Grüner Veltliner, rizling, Müller Thurgau, Neuburger, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, Early Red Veltliner, Roter Veltliner, Sauvignon Blanc

Rdeče sorte (13%):

Zweigelt (modra frankinja x St. Laurent), St. Laurent, modri pinot, modra portugalka, merlot, cabernet sauvignon

Učinki podnebnih sprememb na vinogradništvu so jasno vidni iz dolgoročnih evidenc v enološki šoli v Kremsu.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.krems.gv.at/
  2. ^ Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011
  3. ^ 30.000 Jahre alte Säuglingsbestattungen im eiszeitlichen Löss von Krems-Wachtberg auf ORF Science abgerufen am 24. November 2008
  4. ^ Kaiser Otto III. gibt dem Bischof Gotesschalch von Freising Sechs Königshufen in Ulmerfeld zu Tausch. Urkunde Nr. 170
  5. ^ Geschichte der Juden in Krems
  6. ^ Dom der Wachau - Stadtpfarrkirche Krems St. Veit

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]