Krajevna skupnost Bizeljsko

Krajevna skupnost Bizeljsko
Krajevna skupnost Bizeljsko Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′56.9″N 15°41′24.98″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Posavska regija
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Brežice
Površina
• Skupno	10,271 km2
Nadm. višina	177,9 m
Prebivalstvo  (2017)
• Skupno	675
• Gostota	66 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	8259 Bizeljsko
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Bizeljsko je krajevna skupnost v občini Brežice. Leži na severovzhodnem delu občine in obsega naselja Bizeljsko, Bizeljska vas, Brezovica, Bukovje, Drenovec, Dramlja, Gregovce, Nova vas, Orešje in Vitna vas. Sedež krajevne skupnosti je v kraju Bizeljsko. Bizeljsko ima svojo osnovno šolo, vrtec, župnijo, zdravstveno in zobno ambulanto in lekarno.

Krajevno skupnost je na vzhodu zamejena s strugo reke Sotle, na severu s slemeni hribovja Orlica na jugu in zahodu je krajevna skupnost zamejena s potokom Dramlja. Ozemlje krajevne skupnosti obsega Obsoteljsko ravnico, ki proti zahodu in severu prehaja v gričevnat svet Bizeljskih goric ter na skrajnem severu preidejo v južna pobočja Orlice.

Ime

Pokrajina in kasneje kraj naj bi dobila ime po gradu Vysell. Ime se naj bi razvilo v 12. stoletju. Prva omemba kraja je iz 13. stoletja. V nemškem jeziku se je oblikovalo ime Wisell, ki so ga domačini slovenili v Bizelj in kasneje v Bizeljsko. Ime za kraj Bizeljsko se uveljavi šele v 20. stoletju z združitvijo nekdanjih naselji Zgornja in Spodnja Sušica.

Veduta gradu Bizeljsko 17. stoletje

Zgodovina

Predhodnica današnje krajevne skupnosti je občine Bizeljsko, ki je bila ustanovljena leta 1849. Kot občina je Bizeljsko z vmesnimi prekinitvami obstajalo vse do leta 1955, ko je bilo priključeno občini Brežice. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila ustanovljena krajevna skupnost, ki obstaja vse do danes.

Občina je bila ustanovljena leta 1849 in je bo ob svojem nastanku spadala v deželo Štajersko. Občina je bila del okrajnega glavarstva Brežice v Mariborskem okrožju.  

Občina je leta 1910 obsegala 30,66 km2 oziroma 15% okraja Brežice. Po popisu prebivalstva iz leta 1869 v občini živelo 3147 prebivalcev, od tega je bilo 1062 žensk in 1545 moških. To je predstavljalo 18,9% vsega prebivalstva brežiškega okraja.

leta 1900 so v občini delovali pošta v Zg. Sušici, poštna nabiralnica v Stari vasi, dve babici ter gasilsko društvo. Občina je imela tudi štiri orožnike v Sp. Sušici. V Orešjem je delovala ljudska šola z enim razredom, Zg. Sušici pa s štirimi. V spodnji Sušici je bila tudi pribitna in gospodarska zadruga. Leta 1910 je občina dobila še svojega zdravnika v Zg. Sušici, ustanovljeno je bilo Kmetijsko fililano društvo ter v Orešju še en razred ljudske šole.

Po prvi svetovni vojni občina nadaljuje z obstojem. Leta 1921 je občina skupaj z brežiškim srezom v ljubljansko oblast. Prve volitve so v bizeljski občini izvedli spomladi 1921. Izvolili so 24 odbornikov. Občinski zbor so volili še leta 1924 in 1927. Leta 1929 je bil občinski zbor razpuščen in na njihovo mesto je veliki župan ljubljanske pokrajine imenoval nove odbornike. Takšna sestava je ostala do leta 1931, ko se ponovno uvede voljeno zastopstvo. Sedež občine je v novi državi ostal v Zgornji Sušici. Poleg sedeža je bila tam stacionarna še pošta, žandarmerijska postaja, sedež zdravstvenega okoliša, narodna šola s 6 oddelki. Narodne šole so bile še v Orešjem z enim oddelkom in v Stari vasi s tremi oddelki.

V drugo svetovno vojno je občina stopila 11. aprila 1941. Na ta dan je nemška vojska zasedla občino in vpeljala vojaško upravo. V tem času je vojska zasegala orožje in vojaško opremo, ki jo je za seboj pustila jugoslovanska vojska. 14. aprila je bila vpeljana civilna uprava za Spodnjo Štajersko. Ob vpeljavi nove uprave je bilo razrešeno dotedanje vodstvo občine. Na njihovo mesto je politični komisar okraja Brežice nastavil nove župane, ki so bili lojalni okupacijski oblasti. Na Bizeljskem je tako postal župan Georg Druschkovitsch. Upravni jezik je postala Nemščina. Potekalo je tudi preimenovanje naselji, tako je se je Bizeljsko preimenovalo v nemški Wisell.  Nemška okupacijska oblast je 11. novembra 1941 začela z izseljevanjem občine. Iz občine so izselili 3011 ljudi. Po izselitvi slovenskega prebivalstva je decembra 1941 prišlo 370 Nemcev iz Besarabije. Z njihovim prihodom je sočasno potekala tudi reorganizacija občinske uprave. Organizirali so tako imenovane glavne občine. Nekdanjo občino Bizeljsko so združili z občino Župelevec in tako ustanovili veliko občino Wisell (Bizeljsko). 

Po vojni se je oblikoval Krajevni Ljudski odbor Bizeljsko. Krajevni odbor je deloval v takšni obliki do leta 1952, ko je bila ponovno ustanovljena občina Bizeljsko. Sedež občine je bil v Zgornji Sušici. Občina je bila del okraja Krško. Leta 1955 je občina prenehala delovati in je bila vključena v občino Brežice. Z uvedbo samoupravljanja leta 1974 se na območju nekdanje bizeljske občine ustanovi krajevna skupnost Bizeljsko.

V samostojni Sloveniji je leta 1994 na Bizeljskem potekal referendum od ustanovitvi samostojne občine. Volivci se takrat niso odločili za lastno občino. Večina (55,7%) je glasovala proti. Za je glasovalo 41,7%. Bizeljsko je po tem referendumu ostalo v sklopu občine Brežice. Od osamosvojitve do danes je bilo sedem sestavov krajevne skupnosti. Šest sestavov je bilo izvoljenih na rednih lokalnih volitvah, zadnji sestav je bil izvoljen leta 2016 na izrednih lokalnih volitvah.

Prebivalstvo skozi čas

Leto/Kraj	Bizeljska vas	Bračna vas	Brezovica	Bukovje	Dramlja	Drenovec	Gregovce	Nova vas	Orešje	Sp. Sušica	Stara vas	Vitna vas	Zg. Sušica	Skupaj
1869	166	103	328	223	190	260	159	89	367	177	461	177	447	3147
1883	172	108	329	221	181	259	187	94	425	176	456	163	542	3313
1890	149	106	336	220	168	278	176	94	417	173	471	171	559	3318
1910	148	134	337	212	214	351	184	111	458	221	533	211	596	3710
1931	152	124	316	225	216	317	156	117	400	177	450	182	485	3317
1948	130	90	310	177	*	306	*	97	403	206	*	149	530	2396
1953	134	84	290	166	184	275	95	93	423	**	477	158	**	3126

* Vrednost manjka

** Leta 1953 so Zgornja in Spodnja Sušica združeni v Bizeljsko (747 preb.).

Društva

V krajevni skupnosti delujejo Turistično društvo,  Lovska družina, Društvo kmečkih žena, Športno društvo, Društvo ljubiteljev motociklov Vrageci, Društvo vinogradnikov Bizeljsko, Društvo upokojencev, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 ter dve pevski društvi Moški pevski zbor Bizeljsko in Ljudski pevci Bizeljsko. Aktivno delujeta dve prostovoljni gasilski društvi na Bizeljskem in v Stari vasi.

V času Avstro-ogrske je na Bizeljskem delovalo gasilsko in kmetijsko društvo. Po prvi svetovni vojni je delovalo poleg gasilskega društva še prosvetno, pevsko, vinarsko, več podružnic Jadranske straže, pomladek Rdečega križa, dve Strelski društvi, pevsko društvo in Sokoli Kraljevine Jugoslavije.

Znamenitosti

• Repnice
• Nuječev hrast
• Grad Bizeljsko
• Gnezdišče ptiča čebelarja
• Cerkev sv. Lovrenca
• Lusthaus

Znane osebnosti

• Anton Martin Slomšek
• Adrian Makso

Glej tudi

• Bizeljsko
• Občina Brežice

Viri

Literatura

• Ferenc, Tone. “ Tragedija Slovencev na izselitvenem območju ob Savi in Sotli.” v: Krško skozi čas, zbornik ob 500-letnici mesta, Skupščina občine Krško, Krško: 1977.
• Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem, teritorialno – organizacijske strukture, Maribor: Pravna fakulteta, 2000.
• Kemperl, Metoda; Nataša, Šekoranja; Vlado, Leskovar. Mejniki Bizeljskega: ob  270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije. Bizeljsko: Župnija, 2007.
• Special – Ortsrepertorien der im Oestereichischen Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, herausgegeben von der k. k. Statistischen Central – Komission, IV. Steiermark. Wien: 1883/ Obširen imenik krajev na Štajerskem na svitlo dan po c. kr. Statistični centralni komisiji. Dunaj: 1883.
• Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder Special Orts-Repertorium von Steiermark/Specijalni repertorij krajev na Štajerskem na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Na svitlo dala C. Kr. Centralna statistična komisija. Dunaj:1894
• ·Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel Specialni krajevni repertorij za Štajersko Izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910 Izdala C.kr. statistična centralna komisija, Dunaj: 1918.
• Občine dravske banovine: Pregled izprememb, izvršenih s komasacijo občin v letih 1933-1937. Ljubljana: Županska zveza, 1937
• Ortsrepertorium des Herzogtums Steiermakr. Auf Grundlage der Volkszählung von 31. december 1869. Dunaj: k. k. Statistische Central – Komission, 1872 / Obširen imenik krajev na Štajerskem, na svitlo dan po c. kr.Statistični centralni komisiji. Dunaj: 1872.

Zunanje povezave

• Bizeljsko.si