Koppány (Árpádovec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Upodobitev Koppányjeve usmrtitve. S Koppányjevo smrtjo se je veliki knez Štefan I. utrdil na oblasti

Koppány, pripadnik dinastije Árpádovcev, v času smrti velikega kneza Géze njegov najstarejši bližnji sorodnik. * ?, † 998.

Ko je Géza umrl je Gézin sin Štefan I. sklical najuglednejše vodje v Esztergom, kjer so ga razglasili za kneza.[1] To je bilo v skladu z evropskimi pravili o nasledstvu,[2] obenem pa v nasprotju s starimi madžarskimi običaji. Koppány je bil Gézin bližnji sorodnik[3] in je vladal kot gospodar jugozahodne Šomodske pokrajine.[4][5] Kot najstarejšemu bližnjemu sorodniku bi mu po starem načelu nasledstva morala pripasti knežja oblast.[1] Za to načelo so se zavzemali tudi madžarski pogani, ki so nasprotovali pokristjanjevanju, zato so v boju za oblast podprli Koppányja.[2] Koppányjeva zahteva, da mu za ženo dodelijo Gézino vdovo in Štefanovo mater verjetno odraža pogansko institucijo levirata.[6] Veliki knez Štefan se je leta 898[6] v spopadu s Koppányjem lahko oslonil na tedaj sodobno težko konjenico po nemškem zgledu, ki ji nomadski način bojevanja ni bil kos.[4] Štefanova vojska je zato Koppányjevo šomodsko vojsko pognala v beg,[4] kar naj bi se zgodilo nekje med Várpaloto in Veszprémom, sam Koppány pa je v bitki izgubil življenje.[1] Njegovo telo so razčetverili in izobesili na grajska vrata štirih najpomembnejših gradov.[1] Ti gradovi so bili: Veszprém, Győr, Fehérvár in pa Gyulafehérvár, ki je bil sedež transilvanskega gyule z imenom Gyula.[4] S tem dejanjem je hotel Štefan I. ustrahovati svoje nasprotnike.[2] Posledica Koppányjevega poraza je bila, da se je Štefan I. v sorazmerno hitrem času uspel utrditi na ogrskem prestolu in je že kmalu pridobil ogrsko kraljevsko krono.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Horváth, B. (2009): str. 22.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Gönz, L. (2004): str. 20.
  3. ^ Koppányja imajo npr. nekateri za Gézinega nečaka (primerjaj v Kontler, L. (2005): str. 44.), pogosto pa za brata in Štefanovega strica (primerjaj v Gönz, L. (2004): str. 20.).
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Kontler, L. (2005): str. 44.
  5. ^ V prevodu Kontlerjeve knjige je napačno zapisano , da dežela Somogy (Šomodska dežela) leži na jugovzhodu, čeprav v resnici leži jugovzhodno od Blatnega jezera, torej na jugozahodu Ogrske/Madžarske (op.p.).
  6. ^ 6,0 6,1 Pál, E. (2001): str. 27.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. ISBN 1-85043-977-X. 
  • Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1. 
  • Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7. 
  • Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1.