Koppány (Árpádovec)
| Koppány (Árpádovec) | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 950 neznano |
| Smrt | 998[1] Vesprem |
| Državljanstvo | |
| Poklic | plemenski poglavar |
Koppány, pripadnik dinastije Árpádovcev, v času smrti velikega kneza Géze njegov najstarejši bližnji sorodnik. * 950, † 998.
Ko je Géza umrl je Gézin sin Štefan I. sklical najuglednejše vodje v Esztergom, kjer so ga razglasili za kneza.[2] To je bilo v skladu z evropskimi pravili o nasledstvu,[3] obenem pa v nasprotju s starimi madžarskimi običaji. Koppány je bil Gézin bližnji sorodnik[4] in je vladal kot gospodar jugozahodne Šomodske pokrajine.[5][6] Kot najstarejšemu bližnjemu sorodniku bi mu po starem načelu nasledstva morala pripasti knežja oblast.[2] Za to načelo so se zavzemali tudi madžarski pogani, ki so nasprotovali pokristjanjevanju, zato so v boju za oblast podprli Koppányja.[3] Koppányjeva zahteva, da mu za ženo dodelijo Gézino vdovo in Štefanovo mater verjetno odraža pogansko institucijo levirata.[7] Veliki knez Štefan se je leta 898[7] v spopadu s Koppányjem lahko oslonil na tedaj sodobno težko konjenico po nemškem zgledu, ki ji nomadski način bojevanja ni bil kos.[5] Štefanova vojska je zato Koppányjevo šomodsko vojsko pognala v beg,[5] kar naj bi se zgodilo nekje med Várpaloto in Veszprémom, sam Koppány pa je v bitki izgubil življenje.[2] Njegovo telo so razčetverili in izobesili na grajska vrata štirih najpomembnejših gradov.[2] Ti gradovi so bili: Veszprém, Győr, Fehérvár in pa Gyulafehérvár, ki je bil sedež transilvanskega gyule z imenom Gyula.[5] S tem dejanjem je hotel Štefan I. ustrahovati svoje nasprotnike.[3] Posledica Koppányjevega poraza je bila, da se je Štefan I. v sorazmerno hitrem času uspel utrditi na ogrskem prestolu in je že kmalu pridobil ogrsko kraljevsko krono.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://mek.oszk.hu/00300/00355/html/ABC07165/08365.htm
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Horváth, B. (2009): str. 22.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Gönz, L. (2004): str. 20.
- ↑ Koppányja imajo npr. nekateri za Gézinega nečaka (primerjaj v Kontler, L. (2005): str. 44.), pogosto pa za brata in Štefanovega strica (primerjaj v Gönz, L. (2004): str. 20.).
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Kontler, L. (2005): str. 44.
- ↑ V prevodu Kontlerjeve knjige je napačno zapisano , da dežela Somogy (Šomodska dežela) leži na jugovzhodu, čeprav v resnici leži jugovzhodno od Blatnega jezera, torej na jugozahodu Ogrske/Madžarske (op.p.).
- ↑ 7,0 7,1 Pál, E. (2001): str. 27.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. ISBN 1-85043-977-X.
- Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1.
- Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7.
- Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1.