Konstantin III. (bizantinski cesar)
| Heraklij Konstantin | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Cesar Rimljanov | |||||||||
 Solidus Heraklija Konstantina, na katerem je upodobljen dkupaj z očetom Heraklijem (levo) | |||||||||
| Bizantinski cesar | |||||||||
| Vladanje | 11. februar – 25. maj 641 | ||||||||
| Kronanje | 22. januar 613[1] | ||||||||
| Predhodnik | Heraklij | ||||||||
| Naslednik | Heraklon | ||||||||
| Co-emperor | Heraklon | ||||||||
| Rojstvo | 3. maj 612[1] | ||||||||
| Smrt | 25. maj 641[a] (star 29 let) Kalcedon, Bitinija (zdaj Kadıköy, Istanbul) | ||||||||
| Zakonec | Gregorija | ||||||||
| Potomci | Konstans II. Teodozij | ||||||||
| |||||||||
| Vladarska rodbina | Heraklijska dinastija | ||||||||
| Oče | Heraklij | ||||||||
| Mati | Fabija Evdokija | ||||||||
| Religija | kalcedonsko krščanstvo | ||||||||
Heraklij Konstantin (latinsko Heraclius novus Constantinus, grško Ἡράκλειος Κωνσταντῖνος, Herakleios Konstantinos) pogosto omenjen kot Konstantin III.,[c] je bil eden najkrajše vladajočih bizantinskih cesarjev, ki je vladal tri mesece leta 641, * 3. maj, 612, † 25. maj 641.
Bil je najstarejši sin cesarja Heraklija in njegove prve žene Evdokije.
Vladanje[uredi | uredi kodo]
Konstantina je njegov oče 22. januarja 613 okronal za socesarja in kmalu zatem zaročil z njegovo sestrično Gregorijo. Ker sta bila zaročenca bratranca v drugem kolenu, je bila njuna zakonska zveza tehnično incestozna, vendar so pretehtali družinski interesi. Zveza je postala še manj škandalozna po očetovi poroki z njegovo nečakinjo Martino istega leta.[11]
Konstantin je 1. januarja 632 prevzel mesto častnega konzula in bil na isti slovesnosti skupaj z bratom Heraklonom povišan v cezarja.[12][d]
Konstantin je postal višji cesar po očetovi smrti 11. februarja 641. Vladal je skupaj s svojim mlajšim polbratom, Martininim sinom Heraklonom. Njegovi podporniki so se bali, da bosta Martina in Heraklon ukrepala proti njemu, zato mu je dvorni zakladnik Filagrij svetoval, naj vojsko pisno obvesti, da umira, in jo prosi za pomoč pri zaščiti pravic svojih otrok. Filagrijevemu adjutantu Valentinu je poslal ogromno vsoto denarja, več kot dva milijona zlatih solidov, da z njimi pokupi vojake.
Konstantin III. je umrl tri mesece kasneje zaradi tuberkuloze. Nasledil ga je Heraklon kot edini cesar.[13] Govorice, da ga je Martina ukazala zastrupiti, so najprej pripeljale do razglasitve Konstansa II. za socesarja in nato do odstavitve, pohabljenja in izgona Martine in njenih sinov. [14]
Družina[uredi | uredi kodo]
Konstantinova poroka z Gregorijo je bila leta 629 ali 630.[14] Zakonca sta imela sinova
- Konstansa II., naslednika in cesarja od leta 641 do 668, in
- Teodozija.[15]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Ali, po podatku v Necrologiumu, 20. april, se pravi da je vladal 99 dni (šteto od 11. januarja) in ne 103 dni, kot trdi Nikifor I. Konstantinopelski.[2] Tradicionalno je na splošno sprejet datum 11. februar.[3]
- ↑ Konstantin se v dokumentih naslavlja s "Flavij".[5] Ime je od 4. stoletja postalo vljudnostni naziv in se je skoraj izključno uporabljalo na egipčanskih papirusih, običajno v konzularnem kontekstu.[6]
- ↑ Bizantinci sami niso uporabljali vladarskih številk kot jih uporabljajo sodobni zgodovinarji. Okoli imena Konstantin III. zato vlada velika zmeda, ker se ime Konstantin III. uporablja tudi za cesarja Zahodnega rimskega cesarstva (vladal 407–411). Ime je bilo vsaj enkrat uporabljeno tudi kot alternativno ime za Konstantinovega sina Konstansa II.[7] Oxfordski slovar Bizanca uporablja namesto imena Konstantin III. ime Heraklij Konstantin. Ime Konstantin III. uporablja izključno za zahodnega cesarja,[8] medtem ko Prozografija uporablja isto ime izključno za bizantinskega cesarja.[4] Še bolj redko se uporablja ime Heraklij II.[9][10][1]
- ↑ Teofan datira dogodek v leto 613, vendar hkrati trdi, da se je zgodil v 5. indiktu, se pravi leta 617. Uradni dokumenti kažejo, da se je to zgodilo v naslednjem indikcijskem ciklu, to je leta 632.[12]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Chronicon Paschale, Olympiad 348.
- ↑ Grierson 1962, str. 48.
- ↑ Franzius 2021.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 PLRE, str. 349–350.
- ↑ Fournet 2022, str. 130.
- ↑ Cameron 1988.
- ↑ Foss 2005, str. 93–94.
- ↑ ODB, str. 500, 917.
- ↑ Bussell 1910, str. xii, 268.
- ↑ Smith 1849, str. 1405.
- ↑ Ostrogorsky 1956, str. 100–101.
- ↑ 12,0 12,1 Teofan Spovednik, AM 6108 (n.2)
- ↑ Ostrogorsky 1956, str. 112–113.
- ↑ 14,0 14,1 ODB, str. 917.
- ↑ Bury 1889, str. vi.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Bussell, Frederick William (1910). The Roman Empire: Essays on the constitutional history from the accession of Domitian (81 A.D.) to the retirement of Niceophorus III (1081 A.D.). New York: Longmans, Green, and Co.
- Bury, J.B. (1889). »Genealogical Table of the House of Heraclius«. A History of the Later Roman Empire: From Arcadius to Irene. Macmillan Publishers.
- Jones, A.H.M.; J.R. Martindale & J. Morris (1971). »Constantinus 38«. Prosopography of the Later Roman Empire. Zv. III. Cambridge University Press. ISBN 0521072336.
- Cameron, Alan (1988). »Flavius: a Nicety of Protocol«. Latomus. 47 (1): 26–33. JSTOR 41540754.
- Franzius, Enno (2021). »Heraclius«. Encyclopedia Britannica.
- Fournet, Jean-Lu (2022). The Rise of Coptic: Egyptian Versus Greek in Late Antiquity. Princeton University Press. ISBN 978-0691230238.
- Grierson, Philip (1962). »The Tombs and Obits of the Byzantine Emperors (337–1042)«. Dumbarton Oaks Papers. 16. doi:10.2307/1291157. ISSN 0070-7546. JSTOR 1291157.
- Foss, Clive (2005). »Emperors named Constantine«. Revue numismatique (v francoščini). 6 (161): 93–102. doi:10.3406/numi.2005.2594.
- Hächler, Nikolas (2022). Berger, Albrecht (ur.). »Heraclius Constantine III – Emperor of Byzantium (613–641)«. Byzantinische Zeitschrift (v angleščini). De Gruyter. 115 (1): 69–116. doi:10.1515/bz-2022-0004. ISSN 1868-9027.
- Kazhdan, Alexander, ur. (1991). »Herakleios Constantine«. Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0195046526.
- El-Cheikh, Nadia Maria (1999). »Muḥammad and Heraclius: A Study in Legitimacy«. Studia Islamica. Maisonneuve & Larose. 62 (89): 5–21. doi:10.2307/1596083. ISSN 0585-5292. JSTOR 1596083.
- Ostrogorsky, George (1956). History of the Byzantine State. Oxford: Basil Blackwell.
- Smith, William, ur. (1849). »List of Kings«. Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology. Zv. 3.
Konstantin III. (bizantinski cesar) Rojen: 3. maj 612 Umrl: 25. maj 641
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Heraklij |
Bizantinski cesar 613–641 z Heraklijem, 613–641 in Heraklonom, 641 |
Naslednik: Heraklon |
| Politične funkcije | ||
| Predhodnik: Heraklij (611), nato premor |
Rimski konzul 632 |
Naslednik: po premoru Heraklon (639) |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
