Konje Urgenč
| Konje Urgenč Köneürgenç |
|
|---|---|
| Naselje | |
 |
|
  Konje Urgenč Köneürgenç |
|
| Koordinati: 42°20′N 59°09′E / 42.333°N 59.150°EKoordinati: 42°20′N 59°09′E / 42.333°N 59.150°E | |
| Država | Turkmenistan |
| Provinca | Daşoguz |
| Uradno ime: Kunya-Urgench | |
| Tip: | Kulturni |
| Kriteriji: | ii, iii |
| Razglasitev: | 2005 (29. zasedanje) |
| ID #: | 1199 |
| Regija: | Azija in Avstralazija |
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom. Keneurgenč je bil prestolnica Horezemskega kanata, o čemer pričajo številne zgradbe, zaradi katerih ga je UNESCO leta 2005 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.
Stari Urgenč je stal ob reku Amu Darja in bil eno od največjih mest ob svilni cesti. Natančen datum njegove ustanovitve ni znan. Mesto je vsekakor zelo staro, saj je bila trdnjava Kirkmole zgrajena že v času perzijskega Ahemenidskega cesarstva (550-330 pr. n. št.). Mesto je doživelo višek v 12. in 13. stoletju, ko je bilo prestolnica Horezemskega kanata. V tem času je po velikosti in številu prebivalcev presegalo vsa srednjeazijska mesta, vključno z Buharo. Leta 1221 so ga do tal porušili Džingiskanovi Mongoli in pobili večino prebivalcev. Pokol je bil eden največjih v zgodovini.
Mesto se je po mongolskem opustošenju počasi opomoglo, po nenadni premiku toka reke Amu Darje proti severu in še enem napadu, tokrat Timur Lenkovem v 1370. letih, pa so prebivalci mesto dokončno zapustili.
Na področje Starega Urgenča so se šele leta 1831 naselili Turkmeni. Svoja naselja so gradili v njegovi okolici, mesto pa so uporabljali kot pokopališče. Novi Urgenč stoji jugovzhodno od Starega v sedanjem Uzbekistanu.
Prva arheološka izkopavanja je opravil arheolog Aleksander Jakubovski leta 1929. Večina mestnih zgradb je v ruševinah. Najbolj ohranjeni so trije majhni mavzoleji (nadarbine Alkubre, Pirjar Valija in drugih) iz 12. stoletja in razkošen mavzolej Turebeg kana s tremi zunanjimi nišami iz 14. stoletja, ki je bil obnovljen v 1990. letih. Največja znamenitost Starega Urgenča je 60 m visok Gutluk Temurjev minaret iz 11. stoletja, ki je bil do izgradnje minareta v Džamu, Afganistan, konec 12. stoletja najvišji minaret iz opeke na svetu. Najlepši spomenik v Starem Urgenču je verjetno kupolast mavzolej Il Arslana z dvanajstimi fasetami, v katerem je pokopan Il Arslan, stari oče Mohameda II., ki je umrl leta 1172. Mavzolej sultana Tekeša ima enako obliko, samo da je nekoliko večji. Severno od mesta je velika srednjeveška nekropola.
Vsi omenjeni spomeniki pričajo o izjemnih dosežkih v arhitekturi, ki so kasneje vplivali tudi na arhitekturo Mogulskega imperija v 16. stoletju.
Vir[uredi | uredi kodo]
- Pander, Klaus (2005). Central Asia (6. izd.). Ostfildern: DuMont Art Travel Guide. str. 384. ISBN 978-3-7701-3680-3.
Galerija[uredi | uredi kodo]
- Stari Urgenč
Il Arslanov mavzolej, desno zadaj Kutlug Timurjev minaret in Tekišev mavzolej
Portal Il Arslanovega mavzoleja
Grob v Il Arslanovem mavzolelju
Vhod v karavansaraj
Kutlug Timurjev minaret in Sajid Ahmedov mavzolej
Sayyid-Ahmad-Mausoleum (Vorderansicht)
Sayyid-Ahmad-Mausoleum
Tura Beg Hanov mavzolej
Notranjost Tura Beg Hanovega mavzoleja
Svetovna dediščina v Turkmenistanu | |||
|---|---|---|---|
 |  | ||
