Ogled vira Komet

{{več slik |perrow=2 |total_width=350
 |image1=Deep Impact HRI.jpeg |alt1=Comet Tempel collides with Deep Impact's impactor |image2=Comet 67P on 19 September 2014 NavCam mosaic.jpg |alt2=Comet 67P/Churyumov–Gerasimenko orbited by Rosetta
 |image3=17pHolmes 071104 eder vga.jpg |alt3=Comet 17P/Holmes and its blue ionized tail |image4=Comet Wild2.jpg |alt4=Comet Wild 2 visited by Stardust probe
 |image5=Comet-Hale-Bopp-29-03-1997 hires adj.jpg |alt5=Hale–Bopp seen from Croatia in 1997 |image6=Iss030e015472 Edit.jpg |alt6=Comet Lovejoy seen from orbit
 |footer=Kometi – jedro, koma in rep:
* Zgoraj: [[9P/Tempel]] (izstrelek s trkom: ''[[Deep Impact]]'') in [[Komet Čurjumov-Gerasimenko|67P/Čurjumov-Gerasimenko]] (''[[Rosetta (sonda)|Rosetta]]'')
* na sredini: [[17P/Holmes]] in njegov modri ioniziran rep in [[Komet Wild 2|81P/Wild]] (Wild 2) ob srečanju z ''[[Stardust (sonda)|sondo Stardust]]''
* Spodaj: [[Komet Hale-Bopp|Hale–Bopp]] opazovan iz zemlje leta 1997 in [[C/2011 W3 (Lovejoy)]] fotografiran iz Zemljine orbite
}}
[[Slika:Warkocz komety Astronomicum Caesareum.jpg|thumb|right|250px|Prikaz kometnih repov v [[Peter Apian|Apianovem]] delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta [[1540]]]]

'''Komèt''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|κομήτης}}: kométes - ''[[zvezda]] z [[las]]mi'', iz komé - ''lasje''; ali '''repatíca''') je majhno [[astronomsko telo]], podobno [[asteroid]]u, vendar sestavljeno pretežno iz [[voda|ledu]]. Skoraj vsa masa kometa je v njegovem jedru, ki je sestavljen iz kamenja in niklja ter železa.  Ti delci so med seboj povezani z ledom. Ko se komet približa Soncu, se ta led spremeni v plin. Ta plinasti oblak se potem razporedi okrog jedra kometa in nastane koma. Koma je plinasta in prašna ovojnica jedra. Sončev veter potem odbija delce prahu iz kome in pojavi se dolg rep, ki je dolg tudi do 100.000&nbsp;km in je usmerjen stran od Sonca. Najbolj znan komet je [[Halleyjev komet]], ki ima [[orbitalna perioda|obhodno dobo]] 76 let.

Tirnica kometa lahko seka tudi tirnico Zemlje. Ko potuje Zemlja skozi področje z delci, ki jih je zapustil komet, se pojavi [[meteorski roj]]. Najboljh znan takšen roj so [[Perzeidi]] med 9. in 13. avgustom, ko Zemlja potuje preko tirnice [[Komet Swift-Tuttle|kometa Swift-Tuttle]]. Na poti skozi tirnico [[Halleyjev komet|Halleyjevega kometa]] nastane v oktobru meteorski roj [[Orionidi|Orionidov]].

Kometi se razlikujejo od asteroidov po repu (komi), ki se nahaja za kometom. V daljšem času lahko komet izgubi vse hlapljive snovi. S tem postane podoben asteroidom.<ref>{{Navedi splet|title=Frequently asked questions|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/Rosetta/Frequently_asked_questions|website=www.esa.int|accessdate=2023-02-19|language=en}}</ref> Kometi in asteroidi se razlikujejo tudi po mestu nastanka. Kometi so nastali v zunanjem delu [[Osončje|Osončja]], asteroidi pa v notranjem delu.<ref>{{Navedi splet|title=Center for NEO Studies|url=https://cneos.jpl.nasa.gov/|website=cneos.jpl.nasa.gov|accessdate=2023-02-19}}</ref>

V novembru 1999 (2008)so poznali 3572 kometov,<ref>[http://www.johnstonsarchive.net/astro/sslist.html Known populations of solar system objects:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130508140523/http://johnstonsarchive.net/astro/sslist.html |date=2013-05-08 }}, Wm. Robert Johnston</ref> od katerih jih je 1500 [[Kreutzova družina kometov|Kreutzovih bližnjesončevih kometov]] in 400 je kratkoperiodičnih. To je verjetno izredno majhen del teles, ki bi lahko bili kometi, saj predvidevajo, da je takšnih okoli trilijon.<ref>{{Navedi splet|title=How many comets are there?|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/Rosetta/How_many_comets_are_there|website=www.esa.int|accessdate=2023-02-19|language=en}}</ref> Običajno vsako leto s prostim očesom vidimo samo enega,<ref>[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WGF-45GMFKB-63&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=02a2dfa3df067991863e94628642ca8e The Rate of Naked-Eye Comets from 101 BC to 1970 AD], A. Lewis Licht, University of Illinois, Oktober 1998</ref> pa še ta ni vedno zanimiv za širšo javnost.

== Označevanje kometov ==

V letu 1994 je [[Mednarodna astronomska zveza]]  uvedla nov način označevanja kometov. Novo odkritemu kometu Mednarodna astronomska zveza podeli začasno ime, ki je sestavljeno iz leta odkritja in velike črke, ki označuje polovico (prvo ali drugo) (glej [[Začasno označevanje nebesnih teles]] ) meseca v katerem je bil odkrit. Dodajo še številko, če bi v eni polovici meseca odkrili več novih kometov. Pred to oznako pa dodajo oznako, ki označuje lastnost kometa:
* P/ označuje periodične komete
* C/ označuje neperiodočne komete
* X/ označuje komete za katere se ne more določiti tirnica (kometi opaženi v preteklosti)
* D/ označuje komete, ki so razpadli ali so jih izgubili
* A/ označuje telesa, ki so jih najprej imeli za komete, pozneje pa so ugotovili, da so asteroidi
Ko je natančno določena tirnica (po drugem prehodu perihelija) dobi komet še zaporedno številko (podobno kot pri [[asteroid]]ih). Tako ima prvi odkriti periodični komet ([[Halleyjev komet]]) oznako {{mp|1P/1682 Q|1}}. Poznamo pa tudi pet teles, ki jih obravnavamo kot komete in kot asteroide. To so [[2060 Hiron]] (95P/Chiron), [[4015 Wilson-Harrington]] (107P/Wilson-Harrington), [[7968 Elst-Pizarro]] (133P/Elst-Pizarro), [[60558 Eheklej]] (174P/Echeclus) in [[118401 LINEAR]] (176P/LINEAR (LINEAR 52)). Kometi, ki pa najprej dobijo oznako asteroida, pa s tem pridobijo nenavadno ime. Primer: [[Komet Catalina-LINEAR|P/2004 EW38]] (Catalina-LINEAR).

== Fizične značilnosti ==
[[Slika:Tempel 1 (PIA02127).jpg|250px|thumb|right|Jedro kometa [[Komet Tempel 1|9P/Tempel]] , posnetek sonde [[Deep Impact]]. Jedro ima v premeru okoli 6 km.]]

=== Jedro ===

[[Jedro kometa]] je običajno veliko od 100 m do 40&nbsp;km. Komet z jedrom večjim od 40&nbsp;km ni znan. Sestavljeno je iz kamnin, prahu, vodnega ledu in zamrznjenih plinov ([[ogljikov monoksid]], [[ogljikov dioksid]], [[metan]] in [[amonijak]]).<ref>{{navedi knjigo |last=Yeomans |first=Donald K. |url=http://www.nasa.gov/worldbook/comet_worldbook.html |title=Comet |work=World Book Online Reference Center |year=2005 |publisher=World Book, Inc. |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2010-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100111235152/http://www.nasa.gov/worldbook/comet_worldbook.html |url-status=dead }}</ref> Velikokrat komete opisujejo tudi kot ''umazane snežene kepe''. Kometi vsebujejo tudi [[organska spojina|organske spojine]] ([[metanol]], [[vodikov cianid]], [[formaldehid]], [[etanol]] in [[etan]]). Verjetno pa imajo nekateri tudi bolj komplicirane spojine ([[ogljikovodik]] in [[aminokislina|aminokisline]])<ref>{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/Feb97/Bright.html |title=1997 Apparition of Comet Hale-Bopp: What We Can Learn from Bright Comets |first=Karen |last=Meech |work=Planetary Science Research Discoveries |date=1997-02-16}}</ref><ref name=cnnlife>{{navedi novice |url=http://archives.cnn.com/2001/TECH/space/04/06/comet.life/ |title=Test boosts notion that comets brought life |work=CNN |date=2001-04-06 |accessdate=2009-01-12 |archive-date=2009-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090127063759/http://archives.cnn.com/2001/TECH/space/04/06/comet.life/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://stardust.jpl.nasa.gov/news/news110.html |title=Stardust Findings Suggest Comets More Complex Than Thought |publisher=NASA |date=2006-12-14}}</ref> Oblika jedra kometov je nepravilna, ker imajo premalo mase, da bi postali okrogli.

Jedra kometov so med najbolj temnimi telesi v Osončju. Sonda [[Giotto (sonda)|Giotto]] (Halleyjevemu kometu se je približala na 596&nbsp;km) je odkrila, da Halleyjev komet odbije samo 4 % svetlobe, ki pade nanj<ref name=dark>{{navedi splet |date=2001-11-29 |title=Comet Borrelly Puzzle: Darkest Object in the Solar System |publisher=Space.com |author=Robert Roy Britt |url=http://www.space.com/scienceastronomy/solarsystem/borrelly_dark_011129.html |accessdate=2008-10-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20011130041644/http://www.space.com/scienceastronomy/solarsystem/borrelly_dark_011129.html |archivedate=2001-11-30 |url-status=live }}</ref> (za primerjavo: [[asfalt]] odbije 7 % svetlobe). Tudi sonda [[Deep Space 1]] je izmerila, da površina kometa [[19/P Borrelly]] odbije od 2,4 do 3 % svetlobe.<ref name=dark/> Temna površina kometov povečuje absorbirano toploto in s tem se izhlapevanje še poveča.

{| class="wikitable center" style="text-align: center; width: 530px; margin: 0.1em auto;"
|+Lastnosti nekaterih kometov
|-
! width=120 | Name
! width=120 | Dimenzije<br />(km)
! width=120 | Gostota<br />([[Gram|g]]/cm<sup>3</sup>)
! width=120 | Masa<br />([[Kilogram|kg]])<ref name=mass>
Halley: [[prostornina]] [[elipsoid]]a 15×8×8&nbsp;km * gostota gmote kamenja 0,6&nbsp;g/cm<sup>3</sup> da maso (m=d*v) 3,02E+14&nbsp;kg.<br />
Tempel 1: prostornina [[krogla|krogle]] s premerom 6,25&nbsp;km * gostota 0,62&nbsp;g/cm<sup>3</sup> da maso 7,9E+13&nbsp;kg.<br />
19P/Borrelly: protornina elipsoida 8×4×4&nbsp;km * gostota 0,3&nbsp;g/cm<sup>3</sup> da maso 2,0E+13&nbsp;kg.<br />
81P/Wild: prostornina elipsoida 5,5×4,0×3,3&nbsp;km * gostota 0,6&nbsp;g/cm<sup>3</sup> da maso 2,28E+13&nbsp;kg.</ref>
!Sklici
|-
| align=left | [[Halleyjev komet]]
| 15 × 8 × 8
| 0,6
| 3{{e|14}}
|<ref>{{navedi splet |url=http://www.astrosociety.org/edu/publications/tnl/06/06.html |title=What Have We Learned About Halley's Comet? |date=1986 |publisher=Astronomical Society of the Pacific |accessdate=2013-10-04}}</ref><ref>{{navedi revijo |bibcode=1988Natur.331..240S |title=Is the nucleus of Comet Halley a low density body? |author1=Sagdeev |first1=R. Z. |last2=Elyasberg |first2=P. E. |last3=Moroz |first3=V. I. |volume=331 |date=1988 |pages=240 |journal=Nature |issn=0028-0836 |doi=10.1038/331240a0 |issue=6153}}</ref>
|-
| align=left | [[Komet Tempel 1|Tempel 1]]
| 7,6 × 4,9
| 0,62
| 7,9{{e|13}}
|<ref name=Britt2006>{{navedi revijo |bibcode=2006LPI....37.2214B |title=Small Body Density and Porosity: New Data, New Insights |last1=Britt |first1=D. T. |last2=Consolmagno |first2=G. J. |last3=Merline |first3=W. J. |volume=37 |date=2006 |pages=2214 |journal=37th Annual Lunar and Planetary Science Conference |url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2006/pdf/2214.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=9P |title=9P/Tempel 1 |publisher=JPL |accessdate=2013-08-16}}</ref>
|-
| align=left | [[19P/Borrelly]]
| 8 × 4 × 4
| 0,3
| 2,0{{e|13}}
|<ref name=Britt2006/>
|-
| align=left | [[Komet Wild 2|81P/Wild]]
| 5,5 × 4,0 × 3,3
| 0,6
| 2,3{{e|13}}
|<ref name=Britt2006/><ref name=wild2>{{navedi splet |title=Comet 81P/Wild 2 |publisher=The Planetary Society |url=http://www.planetary.org/explore/topics/asteroids_and_comets/wild2.html |accessdate=2007-11-20 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106004009/http://planetary.org./explore/topics/asteroids_and_comets/wild2.html |archivedate=2009-01-06 |df=}}</ref>
|-
| align=left | [[Komet Čurjumov-Gerasimenko|67P/Čurjumov-Gerasimenko]]
| 4,1 × 3,3 × 1,8
| 0,47
| 1,0{{e|13}}
|<ref>{{navedi splet |url=http://www.esa.int/spaceinimages/Images/2015/01/Comet_vital_statistics |title=Comet vital statistics |publisher=European Space Agency |date=2015-01-22 |accessdate=2015-01-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://blogs.esa.int/rosetta/2014/08/21/determining-the-mass-of-comet-67pc-g/ |title=Determining the mass of comet 67P/C-G |publisher=European Space Agency |first=Emily |last=Baldwin |date=2014-08-21 |accessdate=2014-08-21}}</ref>
|}

=== Koma ===
[[File:Hubble's Last Look at Comet ISON Before Perihelion.jpg|thumb|[[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblova]] slika [[Komet ISON|kometa ISON]] tik pred [[perihelij]]em.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spacetelescope.org/images/opo1347a/ |title=Hubble's Last Look at Comet ISON Before Perihelion |publisher=European Space Agency |date=19 November 2013 |accessdate=20 November 2013 |archive-date=2013-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131122130615/http://www.spacetelescope.org/images/opo1347a/ |url-status=dead }}</ref>]]
V zunanjem delu Osončja komete težko opazimo, ker ostanejo zamrznjeni in so po velikosti zelo majhni. O opažanjih neaktivnih kometov v [[Kuiperjev pas|kuiperjevem pasu]] poročajo tudi po opazovanjih z [[Vesoljski teleskop Hubble|Vesoljskim teleskopom Hubble]].<ref name="Cochran1995">{{navedi revijo|last1= Cochran|first1=Anita L.|last2=Levison|first2= Harold F.|last3= Stern|first3= S. Alan|last4= Duncan|first4= Martin J.|date=1995|title=The Discovery of Halley-sized Kuiper Belt Objects Using the Hubble Space Telescope|journal=Astrophysical Journal|volume=455|page=342|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1995ApJ...455..342C}}</ref><ref name="Cochran1998">{{navedi revijo|last1=Cochran|first1=Anita L.|last2=Levison|first2= Harold F.|last3= Tamblyn|first3= Peter|last4= Stern|first4= S. Alan|last5= Duncan|first5= Martin J.|date=1998|title=The Calibration of the Hubble Space Telescope Kuiper Belt Object Search: Setting the Record Straight|journal=Astrophysical Journal Letters|volume=503|page=L89|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1998ApJ...503L..89C}}</ref> Teh opažanj še niso potrdili neodvisni opazovalci, zato niso povsem zanesljiva. Ko se komet približuje notranjemu delo Osončja, pričnejo lahko hlapljive snovi izparevati na površini. Pri tem se seveda izloča tudi prah, ki je vključen v zamrznjeno telo jedra kometa. To povzroči, da nastane okoli kometa oblak prahu in plinov, ki je podoben atmosferi, kar imenujemo [[koma (komet)|koma]]. Zaradi [[tlak]]a Sončevega sevanja in [[Sončev veter|Sončevega vetra]] se naredi velikanski rep, ki vedno kaže v nasprotni smeri od Sonca. Tokovi prahu in plinov tvorijo dva repa, ki kažeta v rahlo različni smeri. Rep, ki je nastal iz delcev prahu, je rahlo ukrivljen. Rep, ki je nastal iz [[ionizacija|ioniziranega]] [[plin]]a, pa kaže točno v smeri od Sonca navzven. Na ione plina močneje vpliva Sončev veter, delci prahu pa se gibljejo v smeri silnic [[magnetno polje|magnetnega polja]]. Koma kometa je lahko večja od Sonca, sam rep pa je lahko tudi daljši od 1 a.e. Ionski rep je rezultat [[fotoelektrični pojav|fotoelektričnega pojava]] pri delovanju [[ultravijolično sevanje|ultravijoličnega sevanja]] na komo. Ko so delci ionizirani, imajo skupni pozitivni električni naboj.  To povzroči ''inducirano'' [[magnetosfera|magnetosfero]] okoli kometa. Inducirana magnetosfera predstavlja oviro za Sončev veter, ki se giblje od Sonca navzven. Relativna razlika v hitrosti kometa in Sončevega vetra povzroča [[udarni val]]. V tem udarnem valu se koncentrirajo kometovi ioni in polnijo Sončevo [[magnetno polje]] s [[plazma (fizika)|plazmo]]. Magnetne silnice se ukrivijo okoli kometa in tvorijo rep. Če je polnjenje repa z ioni dovolj veliko, potem se silnice magnetnega polja združijo v neki točki, kjer pride do ponovne povezave magnetnega polja.
Koma in rep osvetljuje Sonce in tako postaneta vidna z Zemlje, ko se komet giblje v notranjem delu Osončja. Prah odbija vpadlo svetlobo, plini pa sevajo zaradi ionizacije. Večina kometov je preslabotnih, da bi jih videli s protim očesom. Nekateri pa postanejo nenadoma tako svetli, da jih lahko vidimo. Občasno kometi tudi kažejo nenadne izbruhe plina in prahu, kar močno poveča komo. 
[[File:PIA20119-CometChristensen-C2006W3-CO2-WISE-20100420.jpg|thumb|C/2006 W3 (Chistensen) oddaja ogljikov plin (IR slika)]]
V letu 1996 so opazili tudi, da kometi oddajajo tudi [[rentgenski žarki|rentgenske žarke]].<ref>{{navedi splet| title=First X-Rays from a Comet Discovered| url=http://heasarc.gsfc.nasa.gov/docs/rosat/hyakutake.html| accessdate = 2006-03-05}}</ref> To je zelo presenetilo raziskovalce. Predvidevajo, da nastanejo takrat, ko visoko ionizirani ioni letijo skozi kometovo komo. Pri tem pride do trkov z [[atom]]i in [[molekula]]mi kometa. Pri tem ioni zajamejo enega ali več elektronov in oddajo X- žarke in [[foton]]e [[ultravijolično sevanje|ultravijoličnega]] sevanja.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kvi.nl/~bodewits| archiveurl=https://web.archive.org/web/20060213232726/http://www.kvi.nl/~bodewits| archivedate=2006-02-13| title=Probing space weather with comets| accessdate=2006-03-05| url-status=live}}</ref>

===Udarni val===
[[Udarni val]]ovi nastanejo zaradi medsebojnega vpliva med [[sončev veter|sončevim vetrom]] in ionosfero kometa, ki nastane z ionizacijo plinov v komi. Ko se komet približuje Soncu, povečanje hitrosti izpuščanja plinov povzroči, da se koma razširi in sončna svetloba ionizira pline v komi. Ko sončev veter preide skozi to ionsko komo, se pojavi udarni val.

Prva opazovnanja so bila opravljena v osemdesetih in devetdesetih letih, ko je več vesoljskih plovil preletelo komete [[Komet Giacobini-Zinner|21P/Giacobini–Zinner]],<ref>{{navedi revijo |title=The Bow wave of Comet Giacobini-Zinner – ICE magnetic field observations |journal=Geophysical Research Letters |last1=Jones |first1=D. E. |last2=Smith |first2=E. J. |last3=Slavin |first3=J. A. |last4=Tsurutani |first4=B. T. |last5=Siscoe |first5=G. L. |last6=Mendis |first6=D. A. |display-authors=1 |volume=13 |pages=243–246 |date=March 1986 |bibcode=1986GeoRL..13..243J |doi=10.1029/GL013i003p00243| issn=0094-8276 }}</ref> [[Halleyjev komet|1P/Halley]],<ref>{{navedi revijo |title=First in situ plasma and neutral gas measurements at comet Halley |journal=Nature |last1=Gringauz |first1=K. I. |last2=Gombosi |first2=T. I. |last3=Remizov |first3=A. P. |last4=Szemerey |first4=I. |last5=Verigin |first5=M. I. |last6=L. I. |first6=Denchikova |last7=A. V. |first7=Dyachkov |last8=E. |first8=Keppler |last9=I. N. |first9=Klimenko |last10=A. K. |first10=Richter |last11=A. J. |first11=Somogyi |last12=K. |first12=Szego |last13=S. |first13=Szendro |last14=M. |first14=Tatrallyay |last15=A. |first15=Varga |last16=G. A. |first16=Vladimirova |display-authors=1 |volume=321 |pages=282–285 |date=15 May 1986 |bibcode=1986Natur.321..282G |doi=10.1038/321282a0}}</ref> in [[Komet Grigg-Skjellerup|26P/Grigg–Skjellerup]].<ref>{{navedi revijo |title=First results from the Giotto magnetometer experiment during the P/Grigg-Skjellerup encounter |journal=Astronomy and Astrophysics |first1=F. M. |last1=Neubauer |first2=H. |last2=Marschall |first3=M. |last3=Pohl |first4=K.-H. |last4=Glassmeier |first5=G. |last5=Musmann |first6=F. |last6=Mariani |first7=M. H. |last7=Acuna |first8=L. F. |last8=Burlaga |first9=N. F. |last9=Ness |first10=M. K. |last10=Wallis |first11=H. U. |last11=Schmidt |first12=E. |last12=Ungstrup |display-authors=1 |volume=268 |issue=2 |pages=L5-L8 |date=February 1993 |bibcode=1993A&A...268L...5N}}</ref> Takrat so ugotovili, da so udarni valovi kometov širši in postopnejši kot ostri planetrani udarni valovi. Vsa ta opažanja so bila narejena v bližini [[perihelij]]a, ko so bili udarni valovi že popolnoma razviti.

Sonda [[Rosetta (sonda)|''Rosetta'']] je opazovala udarni val kometa [[Komet Čurjumov-Gerasimenko|67P/Čurjumov-Gerasimenko]] v zgodnji fazi razvoja udarnega vala, ko se izpuščanje plinov povečevalo med potovanjem kometa proti Soncu. Ta mladi udarni val se je imenoval "infant bow shock". Le-ta je asimetričen in v primerjavi z razdaljo do jedra širši od popolnoma razvitih udarnih valov.<ref>{{navedi revijo |title=The infant bow shock: a new frontier at a weak activity comet |journal=Astronomy and Astrophysics |last1=Gunell |first1=H. |last2=Goetz |first2=C. |last3=Simon Wedlund |first3=C. |last4=Lindkvist |first4=J. |last5=Hamrin |first5=M. |last6=Nilsson |first6=H. |last7=LLera |first7=K. |last8=Eriksson |first8=A. |last9=Holmström |first9=M. |display-authors=1 |volume=619 |at=L2 |date=November 2018 |doi=10.1051/0004-6361/201834225}}</ref>

=== Repi ===

Repi kometov in kome so vidni deli kometov, ko jih osvetljuje Sonce; z Zemlje pa lahko postanejo vidni, ko se komet giblje skozi notranji [[Sončni sistem]]. Ko se komet približuje notranjemu Osončju, [[sončevo sevanje]] povzroči izhlapevanje hlapljivih materialov iz kometa ter odnašanje prašnih delcev. Ločeni repi se tvorijo iz prahu in plinov, ki postanejo vidni zaradi različnih pojavov; prah neposredno odbija sončno svetlobo, plini pa žarijo zaradi [[ion]]izacije. Večina kometov je premalo vidnih, da bi jih bilo mogoče videti brez pomoči [[teleskop]]a, vendar jih nekaj v vsakem desetletju postane dovolj svetlo, da jih lahko vidimo s prostim očesom.
{{Več slik| align = center| direction = horizontal|image1=Comet_Diagram_text_stripped.png| caption1  = Tipična usmeritev repa med gibanjem kometa v bližini Sonca|image2=Comet and tail animation.gif| caption2  = Animacija repa kometa }}

=== Gejzirji plina ali prahu ===
[[File:Hartley2jets2 epoxi big.jpg|thumb|170px|Gejzirji plina in snega kometa [[Komet Hartley 2|Hartley 2]]]]
Neenakomerno segrevanje lahko povzroči, da na površini njegovega jedra nastanejo številni gejzirji snovi (angleško: ''jets''),<ref name=jets>{{navedi splet |url=http://hubblesite.org/hubble_discoveries/comet_ison/blogs/comets-and-jets |title=Comets and Jets |work=Hubblesite.org |date=12 November 2013}}</ref> ki bruhajo plin in prah v komo. Ti tokovi plina in prahu lahko povzročijo, da se jedro vrti ali celo razcepi.<ref name=jets/>

== Orbitalne značilnosti==
{{see also|Seznam periodičnih kometov|Seznam neperiodičnih kometov}}

Kometi imajo zelo različne obhodne dobe, ki so lahko velike od nekaj let pa vse do nekaj sto tisoč let. Nekateri od njih letijo mimo Sonca samo enkrat, ker jih težnostna sila izvrže v medzvezdni prostor. Komete pogosto razvrščajo glede na dolžino njihovih obhodnih dob: daljša kot je obhodna doba, daljša je elipsa.

[[Periodični komet]]i imajo stabilno tirnico po kateri se gibljejo tako, da v daljšem ali krajšem času obkrožijo Sonce. [[Neperiodični komet]]i imajo [[parabola|parabolično]] ali [[hiperbola|hiperbolično]] tirnico. Takšni kometi se enkrat pojavijo, potem pa nikoli več.

=== Kratkoperiodočni kometi ===

Kratkoperiodočni kometi imajo obhodno dobo krajšo od 200 let. Ta vrsta kometov izvira verjetno iz [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] ali v [[razpršeni disk|razpršenem disku]]. [[Naklon tira|nakloni tirnice]] teh kometov so okoli 20° in tako se nahajajo blizu [[ekliptika|ekliptike]]. Pri več kot polovici kratkoperiodičnih kometih leži [[apsidna točka|perihelij]] tirnice blizu tirnice [[Jupiter|Jupitra]] (to je med 5 in 6 [[astronomska enota|a.e.]]). Te komete obravnavamo kot [[Jupitrova družina kometov|Jupitrovo družino]] kometov.

=== Dolgoperiodični kometi ===
[[File:Comet Kohoutek orbit p391.svg|thumb|200px|Orbiti [[C/1973 E1 (Kohoutek)]] (rdeči) in Zemlje (modro), prikazujeta visoko [[Izsrednost tira|ekscentričnost]] orbite in svoje hitro gibanje, ko je v bližini Sonca.]]

Dolgoperiodični kometi imajo obhodno dobo daljšo od 200 let. Verjetno izhajajo iz [[Oortov oblak|Oortovega oblaka]]. Njihov način gibanja je lahko [[vzvratno gibanje|prograden]] ali [[vzvratno gibanje|retrograden]]. [[Izsrednost]] njihove tirnice je blizu 1.

Kometi z enim prikazovanjem ali neperiodični kometi so podobni kometom z dolgo obhodno dobo, ker prav tako imajo parabolične ali rahlo hiperbolične tirnico,<ref name="SBP">{{navedi splet |title=Small Bodies: Profile |url=http://pds.jpl.nasa.gov/planets/special/smbod.htm |publisher=NASA/JPL |date=29 October 2008 |accessdate=11 August 2013}}</ref> ko so blizu perihelija v notranjem Osončju. Vendar pa gravitacijske motnje velikih planetov povzročijo, da se njihove orbite spremenijo. Kometi z enim prikazovanjem imajo hiperbolični ali parabolični [[oskulacijski tir]], ki jim omogoča trajni izhod iz Osončja po enem samem prehodu Sonca.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=3K9Fhu2q-8gC&pg=PA21 |page=21 |title=Astronomy and Astrophysics |isbn=978-0-7637-7786-9 |last1=Joardar |first1=S |last2=Bhattacharya |first2=A. B |last3=Bhattacharya |first3=R |date=2008}}</ref>

{| class="wikitable" style="width: 600px; text-align: center; font-size: 1em;  margin: 0.4em auto;"
|-
|+ Odkritja [[Hiperbolični komet|hiperboličnih kometov]]<ref name="e1-name">{{navedi splet |title=JPL Small-Body Database Search Engine: e > 1 (sorted by name) |publisher=JPL |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb_query.cgi?obj_group=all;obj_kind=all;obj_numbered=all;OBJ_field=0;ORB_field=0;c1_group=ORB;c1_item=Bg;c1_op=%3E;c1_value=1;table_format=HTML;max_rows=100;format_option=comp;c_fields=AcBgBiBjBqChCk;.cgifields=format_option;.cgifields=ast_orbit_class;.cgifields=table_format;.cgifields=obj_kind;.cgifields=obj_group;.cgifields=obj_numbered;.cgifields=com_orbit_class&query=1&c_sort=AcD |accessdate=27 September 2018}}</ref>
|-
! Leto !! 2007 !! 2008 !! 2009 !! 2010 !! 2011 !! 2012 !! 2013 !! 2014 !! 2015 !! 2016 !! 2017 !! 2018
|-
! Število
| 12 || 7 || 8 || 4 || 13 || 10 || 16 || 9 || 16 || 5 || 18 || 3
|}

=== Eksokometi ===

[[File:Kuiper oort-en.svg|thumb|Najverjetneje [[Oortov oblak]] obdaja [[Osončje]]]]

Izven Osončja so odkrili [[eksokomet]]e, ki so pogosti tudi v naši [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]].<ref name="berk">{{navedi splet |title=Exocomets may be as common as exoplanets |url=http://newscenter.berkeley.edu/2013/01/07/exocomets-may-be-as-common-as-exoplanets/ |date=7 January 2013 |publisher=UC Berkeley |accessdate=30 July 2013 |last=Sanders |first=Robert}}</ref> Leta 1987 so zaznali okoli [[Beta Pictoris]], zelo mlade [[zvezde glavnega niza tipa A]], prvi sistem eksokometov.<ref name="Space-20130107">{{navedi splet |title='Exocomets' Common Across Milky Way Galaxy |url=http://www.space.com/19156-exocomets-alien-solar-systems.html |date=7 January 2013 |publisher=Space.com |accessdate=8 January 2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140916085824/http://www.space.com/19156-exocomets-alien-solar-systems.html |archivedate=16 September 2014 |df=}}</ref><ref name="Beust1990">{{cite journal |bibcode=1990A&A...236..202B |title=The Beta Pictoris circumstellar disk. X – Numerical simulations of infalling evaporating bodies |url=https://archive.org/details/sim_astronomy-and-astrophysics_1990-09_236_1/page/202 |last1=Beust |first1=H. |last2=Lagrange-Henri |first2=A.M. |last3=Vidal-Madjar |first3=A. |last4=Ferlet |first4=R. |volume=236 |date=1990 |pages=202–216 |journal=Astronomy and Astrophysics |issn=0004-6361}}</ref>

{{clear}}

== Galerija==
{{Galerija
|width=160 | height=175 | lines=4|align=center

|File:Comet P1 McNaught02 - 23-01-07-edited.jpg|[[Komet McNaught]] fotografirani iz Victoria, Avstralija 2007

|File:Great Comet of 1882.jpg|[[Veliki komet iz leta 1882]] iz [[Kreutzova družina kometov|Kreutzove družine kometov]]
|File:Great Comet 1861.jpg|[[Veliki komet iz leta 1861]]
|File:X-rays from Hyakutake.jpg|[[Komet Hyakutake]] ([[žarki X]], satelit [[ROSAT]])
|File:Asteroid P2013 P5 v2.jpg|"Aktivni asteroid" [[311P/PANSTARRS]] z več repi<ref>[http://hubblesite.org/newscenter/archive/releases/2013/52/image/a/  Active Asteroid P/2013 P5]</ref>
|File:NASA-14090-Comet-C2013A1-SidingSpring-Hubble-20140311.jpg|[[C/2013 A1|Komet Siding Spring]] ([[Vesoljski teleskop Hubble|Hubble]]; 11 March 2014)
|File:Comets WISE.jpg|Mozaik dvajsetih kometov, ki jih je odkril vesoljski teleskop [[Wide-field Infrared Survey Explorer|WISE]]
|File:PIA22419-Neowise-1stFourYearsDataFromDec2013-20180420.gif|[[NEOWISE]] – podatki prvih štirih let z začetkom v decembru  2013
|File:Lovejoy-hi1a srem dec12 14.gif|[[C/2011 W3 (Lovejoy)]], ki se giblje proti Soncu
|File:ITS Impact.gif|Pogled iz udarne glave v zadnjih trenutkih pred trkom v [[Komet Tempel 1]] med misijo ''Deep Impact'' mission
}}

;Video
<gallery mode="packed" heights="175">
File:NASA Developing Comet Harpoon for Sample Return.ogv|NASA razvija napravo za vračanje vzorcev na Zemljo 
File:Encke tail rip off.ogg|[[Enckejev komet]] s svojim repom
</gallery>
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
{{portal|Astronomija}}
* [[seznam periodičnih kometov]]
* [[seznam neperiodičnih kometov]]

==Zunanje povezave ==
* {{curlie|Science/Astronomy/Solar_System/Small_Bodies/Comets/|Comets}}
* [https://solarsystem.nasa.gov/small-bodies/comets/overview/ Comets] at NASA's Solar System Exploration
* [http://www.icq.eps.harvard.edu/ International Comet Quarterly] by Harvard University
* [http://smallbodies.ru/en/ Catalogue of the Solar System Small Bodies Orbital Evolution]
* [https://nationalmaglab.org/education/magnet-academy/watch-play/demos/make-a-comet Science Demos: Make a Comet] by the [[National High Magnetic Field Laboratory]]

{{astronomska škrbina}}

{{kometi}}
{{Navpred MaliPlaneti}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kometi| ]]
[[Kategorija:Nebesna telesa]]