Kokra, Preddvor
Kokra | |
|---|---|
 | |
  Kokra Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°20′13.51″N 14°30′41.24″E / 46.3370861°N 14.5114556°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Preddvor |
| Površina | |
| • Skupno | 52,79 km2 |
| Nadm. višina | 898,9−980 m |
| Prebivalstvo (2025)[2] | |
| • Skupno | 280 |
| • Gostota | 5,3 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 4205 Preddvor |
| Zemljevidi | |
Kokra je dobrih 10 km raztegnjeno naselje ob cesti Kranj–Jezerski vrh v Občini Preddvor, ki ga sestavljajo zaselki Srednja in Zgornja Kokra, Podbelca, ter Zgornje in Spodnje Fužine v dolini reke Kokre. Naselje sega od Preddvora do zaselka Spodnje Fužine na Spodnjem Jezerskem.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ime Kokra prvič srečamo leta 1147 in sicer preko ministeriala Majhnarda pl. Schababa iz Kokre. V Kokri naj bi na enem izmed skalnih polic nekoč tudi stal grad. Sama lokacija gradu je še do danes debatirana. Ena izmed možnih razlag bi bla, da je grad nekoč stal na lokaciji današnje Globočnikove vile. Ta je nastala v začetku dvajsetega stoletja na ruševinah protiturškega tabora. Sledi tega tabora so še danes zelo dobro vidne. Zidovje, strelne line, okna ipd. V središču samega tabora je nekoč stala tudi cerkev, ki je bila postavljena verjetno v 14. ali 15. stoletju in bila kasneje obzidana z omenjenim taborom. Lokaciji lahko tako sledimo njen razvoj. Sprva je moral na tej skali stati grad, za njim manjša cerkev ali kapela, potem protiturška utrdba in na koncu, v tabor vdelana, preprosta kmečka vila.[3]
Današnja cerkev je po videzu baročna, zgrajena je bila leta 1797, 1833 pa so ji sezidali nov zvonik. V notranjosti ima klasicistični oltar in Layerjevo sliko sv. Urbana.
Prvotno so se prebivalci te doline ukvarjali z žagarstvom in pridobivanjem porfirja v bližnjem kamnolomu. Danes sta obe dejavnosti opuščeni. Zamenjala ju je predvsem živinoreja in gozdarstvo.
V času druge svetovne vojne je vas utrpela gmotno in človeško škodo. Nemške oborožene sile so požgale več hiš in gospodarskih poslopij ter postrelile tudi talce. Sredi vasi je spomenik žrtvam NOB.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| 1869 | 1880 | 1900 | 1910 | 1931 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|
| 507 | 467 | 431 | 400 | 479 | 280 |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Kokra«. Fibula fabula: Arheologija in dediščina. 22. oktober 2021.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Spletna stran Fibula fabula: arheologija in dediščina. https://najdisca.eu/o-avtorju-2/
- Orts-Repertorium des Herzogthums Krain : auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission = Imenik krajev vojvodine kranjske : sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji (v nemščini in slovenščini). Cesarskokraljeva statistična komisija. 1874. COBISS 38846977.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Posebni geografski slovar Kranjske sestavljen na podlagi rezultatov popisa prebivalstva z dne 31. decembra 1910. Zv. 4. Cesarskokraljeva statistična komisija. 1910. COBISS 6234701.
- Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev, po stanju 1. junija 1939. Zv. 4. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. 1939. COBISS 17593857.
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
