Spodnje Jezersko
Spodnje Jezersko | |
|---|---|
 | |
  Spodnje Jezersko Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°22′54.81″N 14°28′7.28″E / 46.3818917°N 14.4686889°EKoordinati: 46°22′54.81″N 14°28′7.28″E / 46.3818917°N 14.4686889°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Koroška |
| Občina | Jezersko |
| Površina | |
| • Skupno | 27,840 km2 |
| Nadm. višina | 715,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 78 |
| • Gostota | 2,8 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 4206 Zgornje Jezersko |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Spodnje Jezersko (
izgovorjava (pomoč·info)) je manjše izmed dveh naselij v Občini Jezersko.
Nahajališče lehnjaka[uredi | uredi kodo]
Na levem bregu reke Kokre na nadmorski višini 825 m, okoli 2 km od Spodnjega Jezerskega je večje nahajališče lehnjaka kvartarne starosti. Debelina lehnjaka znaša na vzhodnem koncu 20 m, proti zahodu pa se izklini. Je eden največjih in najdebelejših lehnjakovih skladov v Sloveniji. V svetlorjavkastem lehnjaku je lepo ohranjena struktura okamenelih mahov, stebel, listov in korenin. Na Gorenjskem so lehnjak včasih uporabljali predvsem za klesance in stavbne detajle, od 19. stoletja naprej pa z njim oblagajo stavbe. Lehnjak občasno izkorišča podjetje Marmor Hotavlje. Izkoriščanje je omejeno, predvsem za potrebe restavriranja in v obsegu, ko so še ohranjene značilnosti lehnjakovega sklada.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-0690-6.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
