Koconoga kanja
| Koconoga kanja | |
|---|---|
| Buteo lagopus lagopus, Švedska | |
| Buteo lagopus sanctijohannis, Washington; ZDA | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Accipitriformes (ujede) |
| Družina: | Accipitridae (kragulji) |
| Rod: | Buteo |
| Vrsta: | B. lagopus |
| Dvočlensko ime | |
| Buteo lagopus (Pontoppidan, 1763) | |
| Podvrste[2] | |
| |
| Območje razširjenosti B. lagopus Poleti Potimi | |

Koconoga kanja (znanstveno ime Buteo lagopus) je ujeda iz družine kraguljev.
Opis
[uredi | uredi kodo]Koconoga kanja je od navadne kanje ali mišarja (Buteo buteo) malce večja, saj doseže dolžino od 46–68 cm in ima razpon peruti med 120 in 153 cm.[3][4] Posamezniki lahko tehtajo od 600 do 1.660 g, pri čemer so samice običajno večje in težje od samcev.[5][6] Od navadne kanje pa se razlikuje tudi po svetlejši barvi spodnjega dela telesa. Koconoga kanja je po zgornji strani telesa prav tako različnih temnejših odtenkov rjave barve, teme glave, lica in tilnik pa so vedno svetla. Noge so prilagojene hladnemu podnebju in so zato poraščene s perjem, od koder izvira tudi ime ptice. Prav tako se koconoga kanja od navadne kanje loči po barvi repa. Ta je pri korenu bel, ob robu pa ima temno progo. Spodnja stran kril je svetla z izrazito temno liso na zgibu peruti, ki so daljše od mišarjevih, v letu pa jih koconoga kanja drži bolj upognjeno. Tudi ta ptica pogosto »visi« v zraku.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Koconoga kanja je razširjena od Skandinavije prek severne Rusije in Sibirije do Kamčatke ter na severnem delu Severne Amerike. Njeno življenjsko okolje so tundre severno od gozdne meje, v Srednji Evropi pa polja in travniki, povsod torej, kjer se zadržuje njihov plen, lemingi, in ostali glodavci.[3][7] Na plen vedno preži na kupih zemlje, po čemer se spet loči od mišarja, ki se zadržuje na drevesih ali drugih višjih izpostavljenih objektih.
Značilnost koconoge kanje je, da se pozimi premakne južneje, kjer preživi poletja.
Razmnoževanje
[uredi | uredi kodo]Spolna zrelost nastopi približno pri starosti dveh let. Razmnoževanje običajno poteka maja, vendar se lahko datum razlikuje glede na čas prihoda na gnezditvena območja. Koconoga kanja naj bi bila monogamna, saj se pari z istim partnerjem več let zapored.[3] Trenutno ni dokazov, ki bi nakazovali drugače.
Koconoge kanje iščejo primerno gnezditveno območje ne spomladi, kot večina selivk, temveč vnaprej – jeseni. Po sezoni razmnoževanja opravijo daljše polete, ko iščejo primeren habitat z veliko glodavcev in se naslednje leto vrnejo na isto mesto.[8]
Gnezda se začnejo graditi kmalu po prihodu na gnezditvena območja in za dokončanje potrebujejo 3–4 tedne. Za gradnjo uporabljajo vejice in stara peresa. Gnezda so velika 60–90 cm v premeru in 25–60 cm v višino.[3]Najraje gnezdijo na skalnih previsih in kamnite police. Samice lahko izležejo 1–7 jajc, običajno pa 3–5.[3][9] Povprečna velikost jajca je 56,4 mm v dolžino in 44,7 mm v širino. Inkubacijo, ki traja vsaj 31 dni, večinoma opravlja samica, pa jo med tem obdobjem hrani. Po izvalitvi mladi ostanejo v gnezdu 4–6 tednov, nato pa so še 2–4 tedne odvisni od staršev, ki jim zagotavljajo hrano.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2016). »Buteo lagopus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22695973A93536293. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22695973A93536293.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
- ↑ Gill F, D Donsker & P Rasmussen (Eds). 2020. IOC World Bird List (v10.2). doi : 10.14344/IOC.ML.10.2.
- 1 2 3 4 5 6 Bechard, M.J.; Swem, T.R. (2002). »Rough-legged Hawk (Buteo lagopus)«. V Poole, A.; Gill, F. (ur.). The Birds of North America. Philadelphia, PA: The Birds of North America, Inc.
- ↑ Porter, R.F. (1990). Flight Identification of European Raptors (Third izd.). Academic Press. ISBN 978-0-85661-027-1.
- ↑ Dunning, John B. Jr., ur. (1992). CRC Handbook of Avian Body Masses. CRC Press. ISBN 978-0-8493-4258-5.
- ↑ del Hoyo, J.; Elliot, A.; Sargatal, ur. (1996). Handbook of the Birds of the World. Zv. 3. Barcelona: Lynx Edicions. ISBN 84-87334-20-2.
- ↑ Cramp, Stanley, ur. (1980). »Buteo lagopus Rough-legged Buzzard«. Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Zv. II: Hawks to Bustards. Oxford: Oxford University Press. str. 196–203. ISBN 978-0-19-857505-4.
- ↑ Curk, Teja; Kulikova, Olga; Fufachev, Ivan; Wikelski, Martin; Safi, Kamran; Pokrovsky, Ivan (2022). »Arctic Migratory Raptor Selects Nesting Area During the Previous Breeding Season«. Frontiers in Ecology and Evolution. 10. doi:10.3389/fevo.2022.865482. ISSN 2296-701X.
- ↑ »Rough-legged Hawk«. Virtual Wildlife. Lethbridge College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 18. decembra 2011.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- BirdLife Arhivirano 2012-10-12 na Wayback Machine.
- »Koconoga kanja media«. Internet Bird Collection.
- Rough-legged hawk fotogalerija na VIREO (Drexel University)