Ko nebo zažari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ko nebo zažari
Ko nebo zažari.jpg
AvtorVladimir Kavčič
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Žanrvojni roman
Datum izida
1984
Vrsta medijatisk
Št. strani336
COBISS13925633
3.000 izv.

Ko nebo zažari je vojni roman Vladimira Kavčiča iz leta 1984. 1985 je zanj prejel Kajuhovo nagrado.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Roman Ko nebo zažari govori o vojni, partizanih in predvsem o mladih ljudeh, ki preživljajo čas vojne. V vsebinskem in časovnem pogledu roman predstavlja nadaljevanje pisateljeve trilogije o vojnem času z naslovom Žrtev. Roman je pisatelj zasnoval na dilemah, ki so se dogajale spričo bližajočega se konca vojne. Omenja partizansko zmago maja 1945, ki je pomenila dokončno zadoščenje vsem, ki so vztrajali v osvobodilnem boju in poraz za vse tiste, ki so se temu izneverili. Medtem so se v svobodi odpirala temeljna vprašanja novega razvoja, povezana s konkretnimi človeškimi usodami.

Na začetku romana se govori o posameznih osebah in njihovih življenjih. Ena glavnih oseb v tej zgodbi je Miroslav. Na začetku romana se govori o njegovem očetu. Bolan je, bolezen se mu poslabša in je zaradi tega moral v bolnišnico. Operirali so mu želodec in ledvice, a zdravje se mu noče obrniti na bolje. Med glavne osebe lahko uvrstimo tudi Aleksandra. On je eden izmed najmlajših partizanov. Ima mamo ter starega očeta, ki je v bolnišnici, saj mu zdravje ne služi. Vodnik je vsem povedal, da je on zelo dober fant. Z druge strani pa ima občutek, da mora umreti, saj ne želi več živeti. V konverzaciji, ki jo je imel s Tino je omenil, kako ne želi več živeti. Tedaj mu je ona povedala, da bo vojne konec in da bojo vsi pozabili to obdobje. Povedala mu je še, da ima ogromno življenja pred seboj, da je še vedno mlad in da ima časa za vse karkoli želi. Veliko časa je trajala vojna, počasi je mineval čas... Vsi partizani so s Cerkljanskega odrinili zgodaj zjutraj s Tomažem, ki je bil vodja skupine. Bil je brezskrben, brigade so začele hoditi proti Gorici. Vsi ljudje so bili prepričani, da bo vojne kmalu konec, čeprav se je v ozadju slišal zvok topa. Vojne je konec.

V zadnjem poglavju se govori o Miroslavu, ki ne ve kaj bi s svojim življenjem zdaj. Vsi preživeli mu želijo, da ostane dobra oseba, da ne ubija ljudi, ker to ni del njegove osebnosti.

Komentarji in kritike[uredi | uredi kodo]

Roman je nadaljevanje trilogije Žrtve in četrta knjiga o dogodkih med drugo svetovno vojno v Poljanski dolini. Nejasne ostanejo usode Kolarjevih bratov, Ivana in domobranskega komandirja Mirka, ki sta na koncu odšla vsak v svojo smer. (Šifrer)

Gre za enega izmed najobsežnejših domačih tekstov o 2. svetovni vojni. "Vsekakor smo dobili Slovenci po obsegu vsaj tri vele romane na vojno temo: roman Kranjca Za svetlimi obzorji (4 knjige), roman T. Svetine Ukana (3. knjige, nato še 4. in 5., vendar se v zadnjih dveh dogajanje že prevesi v povojni čas) in roman V. Kavčiča Žrtve (3 knjige z dodatnim nadaljevalnim romanom Ko nebo zažari)." (Dolgan)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jože Šifrer. Pisatelji in knjige Maribor: Obzorja, 1988.
  • Miha Naglič. Žirovski občasnik 8, št. 11/12 (1987), str. 151-152.