Ogled vira Klodvik I.

{{Infopolje Vladar 
|name        =Klodvik I.
|title       =
|image       = <!-- WD -->
|image_size        =
|caption     = François-Louis Dejuinne: ''Klodvik, kralj Frankov'' 
|succession  = Kralj Frankov
|reign       = 509–511
|predecessor = <!--unification of all Franks-->
|successor   =[[Klotar I.]] (Soissons)<br/>[[Hildebert I.]] (Pariz)<br/>[[Klodomer]] (Orléans)<br/>[[Teoderik I.]] (Rheims)
|succession1 =Kralj Salijskih Frankov 
|reign1      =481–509
|predecessor1=[[Hilderik I.]]
|successor1  = <!--unification of all Franks-->
|spouse      = Klotilda 
|issue       =Ingomer<br/>[[Klodomer]]<br/>[[Hildebert I.]]<br/>[[Klotar I.]]<br/>Klotilda <br/> [[Teoderik I.]]
|issue       =[[Theuderic I]]
|house       =[[Merovingi]]
|house-type  = dinastija
|father      =[[Hilderik I.]]
|mother      = Basina Turingijska 
| birth_date     = <!-- WD -->
| birth_place    = <!-- WD -->
| death_date     = <!-- WD -->
| death_place    = <!-- WD -->
| burial_place   = cerkev opatije St. Genevieve, sedanja bazilika Saint-Denis  
|religion    = 
}}

'''Klodvik I.''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Chlodovechvs}}, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig,<ref>Alain de Benoist. ''Dictionnaire des prénoms, d'hier et aujourd'hui, d'ici et d'ailleurs''. Jean Picollec, 2009, str. 294.</ref> [[Francoščina|francosko]] Clovis I<sup>er</sup>)  je bil prvi [[Franki|frankovski]] kralj, ki je pod enim vladarjem  združil vsa frankovska plemena,  prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega  kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.<ref>Brown, Peter (2003). ''The Rise of Western Christendom''. Malden, MA, USA: Blackwell Publishing Ltd, str.  137.</ref> Klodvika se šteje za ustanovitelja [[Merovingi|Merovinške dinastije]], ki je vladala [[Frankovsko kraljestvo|Frankovskemu kraljestvu]] naslednji dve stoletji,  * [[24. december]] [[466]], † [[27. november]] [[511]]. 

Klodvik je bil sin [[Hilderik I.|Hilderika I.]], merovinškega kralja [[Salijski Franki|Salijskih Frankov]], in [[Turingija|turingijske]] kraljice Basine. Svojega očeta je nasledil leta 481, ko je bil  star petnajst let.<ref>Gregor Tourski.</ref> Po [[bitka pri Soissonsu|bitki pri Soissonsu]] leta 486  je osvojil Soissonsko gospostvo, ostanek [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v [[Galija|Galiji]]. Do svoje smrti leta 511 je podjarmil večino severnih in zahodnih delov ozemlja, ki je nekoč tvorilo  rimsko Galijo. 

Za francosko zgodovinopisje je pomemben kot ''»prvi kralj ozemlja, na katerem se je  kasneje razvila  Francija«''.<ref> David Schœnbrun (1965). ''General Charles de Gaulle''.</ref> Njegovo ime je [[Germanski jeziki|germansko]]. Sestavljeno je iz besed  ''hlod'' (slava) in ''wig'' (borba, boj). Iz njega se je razvilo francosko ime [[Ludvik]] (Louis), ki ga je imelo kar osemnajst francoskih kraljev. V [[Holandščina|holandščini]], ki je najbližja frankovščini, se ime glasi  ''Lodewijk''.<ref>Meertens Instituut, Nederlandse Voornamenbank, Lodewijk.</ref>

Klodvik je pomemben tudi zaradi njegove spreobrnitve v [[Krščanstvo|krščanstvo]] leta 496. Spreobrnil se je verjetno na zahtevo žene Klotilde, katero so kasneje v rimskokatoliški in pravoslavni cerkvi začeli slaviti kot svetnico. Privzel je kalcedonsko veroizpoved in ne [[Arijanstvo|arijanstva]], ki je bilo  razširjeno med nekaterimi frankovskimi ljudstvi. Njegova spreobrnitev je sprožila širjenje krščanstva med Franki in poenotenje vere na ozemlju sedanje Francije in Nemčije, kasneje pa  zavezništvo med [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] in papeži in rojstvo zgodnjega [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].

==Konsolidacija Frankov==
V  5. stoletju so obstajala številna majhna frankovska kraljestva. Salijski Franki so bili eno od dveh  frankovskih plemen, naseljenih na ozemlju  zahodno od spodnjega [[Ren]]a, znanem kot [[Toksandrija]], in ozemlju med rekama [[Meuse (reka)|Meuse]] in [[Šelda|Šeldo]] v  sedanji Nizozemski in Belgiji. Središče njihove moči je bilo jugozahodno od njihovega glavnega mesta Tournaia  ob  meji med sedanjo Francijo in Belgijo.

Kralj Salijskih Frankov je po smrti svojega očeta Meroveha leta 457  postal  Klodvikov oče Hilderik I.. Vladal je na ozemlju, ki ga je dobil kot rimski [[Foederati|federat]]. Leta 463 se je pridružil vojski severnogalskega ''[[Magister militum|magistra militum]]'' Egidija v vojni proti [[Vizigoti|Vizigotom]] in jih v bitki pri Orléansu porazil.  Hilderika je po njegovi smrti leta 482  nasledil  Klodvik. 
 
[[Slika:Conquests of Clovis.png|thumb|left| Klodvikove osvojitve od leta 481 do 511]]

Salijski Franki so pod Klodvikom  zavladali svojim sosedom, sprva tudi z Egidijevo  pomočjo. Zgodovinarji so prepričani, da sta bila Hilderik in Klodvik poveljnika rimske vojske v provinci [[Belgijska Galija|Druga Belgija]] in podrejena ''magistru militum''.<ref>Barbara Rosenwein (2004). ''A Short History of the Middle Ages''. Canada: University of Toronto Press. str. 43.</ref> Klodvik se je kasneje obrnil proti rimskim poveljnikom  in v bitki pri Soissonsu leta 486 porazil galsko-rimskega guvernerja,  Egidijevega sina Siagrija. Njegov poraz se šteje za konec zahodnorimske vladavine izven Italije.<ref>Michael Frassetto.  ''Encyclopedia of barbarian Europe''(ABC-CLIO, 2003), str. 126.</ref> Klodvik je zatem ujel in usmrtil frankovskega kralja [[Kararik]]a,  nekaj let kasneje pa še cambraiskega  frankovskega kralja [[Ragnahar]]ja  in njegove brate. Sledila je zmaga nad majhno skupino [[Turingija|Turingov]] leta 491.  Po njej je postopoma osvojil vsa frankovska kraljestva zahodno od reke Meuse, razen kraljestva [[Ripuarski Franki|Ripuarskih Frankov]].  Zavezništvo z Vizigoti je utrdil s poroko svoje sestre Audoflede z njihovim kraljem [[Teoderik Veliki|Teoderikom Velikim]].  S pomočjo drugih frankovskih malih kraljev mu je v bitki pri Tolbiacu leta 496 uspelo poraziti tudi [[Alemani|Alemane]]. Za svojo prestolnico je izbral [[Pariz]]<ref name=Beer>''Iron Age Braumeisters of the Teutonic Forests''. BeerAdvocate.</ref>  in v njem na južnem bregu [[Sena|Sene]] ustanovil opatijo, posvečeno svetemu  Petru in Pavlu. Opatija se je kasneje po pariški zavetnici  preimenovala v opatijo svete Genovefe in bila leta 1802 porušena. 

[[Slika:Ary Scheffer - Bataille de Tolbiac 496.jpg|thumb| Ary Scheffer (19. stoletje): Klodvik I. vodi Franke k zmagi v bitki pri Tolbiacu]]

Leta 500 se je v bitki  pri Dijonu spopadel z [[Burgundsko kraljestvo|Burgundskim kraljestvom]], vendar ga ni uspel podjarmiti.  V naslednjih letih je dobil podporo [[Armonika|Armoričanov]] ([[Alani|Alanov]], Galo-Rimljanov in Bretoncev) in z  njihovo pomočjo v bitki pri Vouilléu leta 507  porazil vizigotsko Toulouško kraljestvo in  uničil njegovo oblast v Galiji.  Vizigotski kralj [[Alarik II.]]  je v bitki padel. Po bitki je Klodvik k svojemu kraljestvu priključil večino [[Akvitanija|Akvitanije]].<ref name=Beer/>  

Po [[Gregor Tourski |Gregorju Tourskem]] mu je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Anastazij I.]] po bitki pri Vouilléu podelil naslov [[Rimski konzul|konzula]].  Ker Klodvikovega imena ni na seznamu konzulov, mu je verjetno podelil [[Rimski konzul|nadomestno konzulstvo]].  Gregor Tourski piše, da je Klodvik po bitki sistematično uničil vse druge frankovske podkralje (''reguli''), vključno s [[Sigibert Kölnski|Sigibertom Kölnskim]] in njegovim sinom Kararikom, kraljem skupine Salijskih Frankov, Ragnaharjem Cambraiskim in njegovima bratoma Rikharjem in  Rignomerjem Le Manskim. Klodvik je leta 508 po osvojitvi [[Köln]]a, prestolnice Ripuarskih Frankov, postal kralj vseh Frankov. 

==Krst==
Klovik se je na zahtevo svoje žene, burgundske princese Klotilde, ki je bila katoličanka, čeprav so jo na dvoru obdajali sami arijanci,<ref>Ian Wood. The Merovingian Kingdoms. Longman, 1994, str.  45.</ref>    odločil prestopiti  v katoliško vero.<ref>Cordula Nolte. ''Gender and Conversion in the Merovingian Era''. Varieties of Religious Conversion in the Middle Ages, uredil James Muldoon, University of Florida Press, 1997, str. 88.</ref> Klodvik je dolgo časa nepopustljivo zavračal  prestop v katoliško vero. Klotilda je njunega prvega sina krstila tajno in brez  Klodvikovega dovoljenja. Tajno in brez Klodvikovega dovoljenja je bil krščen tudi njun drugi sin in tudi on je kmalu zatem umrl.<ref>Patrick Geary (2003). ''Readings in Medieval History: Gregory of Tours History of the Franks''. Canada: Broadview Press Ltd. str. 145–146.</ref> Obe smrti kmalu po krstu sta še povečali Klodvikov odpor do krščanstva. Nazadnje je le popustil in se dal na božični dan leta 496 krstiti v majhni cerkvi v bližini kasnejše opatije Saint-Remi v Reimsu. Kip Klodvika, ki ga krsti sveti Remigij, še vedno stoji v cerkvi. 

[[Slika:Division of Gaul - 511.jpg|left|thumb| 300px|  Frankovska ozemlja ob Klodvikovi  smrti]]

V Galiji je takrat prevladovalo [[arijanstvo]], zato je po osvojitvi skoraj cele Galije njegova spreobrnitev v katolištvo postala izredno pomembna za zgodovino Zahodne in Srednje  Evrope. 
 
Katolištvo je Klodviku ponujalo  nekaj prednosti, ker je povečalo njegovo prepoznavnost, in nekaj slabosti, ker je njegov krst pomenil versko ločitev od drugih germanskih kraljev tistega časa, na primer vizigotskega in vandalskega, ki sta bila arijanca. S prestopom je morda dobil nekaj podpore galsko-rimske aristokracije v kasnejših pohodih proti Vizigotom,  katere je leta 507 pregnal iz južne Galije in dosegel, da se je velika večina njegovih podložnikov pokristjanila.<ref>J.H. Robinson  (1905). ''Readings in European History''. Boston. str. 51–55.</ref>

Bernard Bachrach oporeka prednostim krsta in trdi, da je povzročil odtujitev številnih frankovskih podkraljev in za naslednjih nekaj let oslabil Klodvikov vojaški položaj.

==''Lex Salica''==
Pod Klodvikom so Salijski Franki dobili svoj prvi pisni zakonik  ''[[Lex Salica]]''. Napisan je bil s pomočjo Galo-Rimljanov, zato vsebuje poleg frankovskega pravnega izročila tudi elemente [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. ''Lex Salica'' našteva različne prestopke  in zanje zagrožene kazni.<ref>Patrick Geary  (2003). ''Readings in Medieval History: Rome Law''. Canada: Broadview Press Ltd,  str. 129–136.</ref>

==Pozna leta in smrt==
[[Slika:Clovis 1er.jpg|thumb| Grobnica Klodvika I. v baziliki  St Denis v Saint Denisu]]
 
Klodvik je tik pred smrtjo sklical prvo sinodo galskih škofov v [[Orléans]]u, na kateri naj bi reformirali cerkev in ustvarili močno vez med krono in katoliškim episkopatom. Na koncilu je 33 škofov sprejelo 31 odlokov o dolžnostih in obveznostih posameznikov, pravicah svetišč in cerkveni disciplini.  Odloki so veljali za Franke in Rimljane in prvič izenačili osvajalce  in poražence.

Klodvik je, po izročilu, umrl 28. novembra 511, v  ''Liber Pontificalis'' pa je zapis, da je bil leta 513 še živ. Datum njegove smrti torej ni povsem zanesljiv.<ref>Roger Collins. ''Early Medieval Europe''.</ref>  Pokopali so ga v opatiji svete Genovefe v Parizu. V srednjem do poznem 18. stoletju so njegove posmrtne ostanke prenesli v baziliko Saint Denis.

Po njegovi smrti  je bilo [[Frankovsko kraljestvo]] razdeljeno med njegove štiri  sinove: [[Teoderik I.|Teoderika]], [[Klodomer]]ja, [[Hildebert I.|Hildeberta.]] in [[Klotarj I.|Klotarja.]]. Z delitvijo so nastale štiri nove politične enote, kraljestva [[Reims]], [[Orléans]], [[Pariz]] in [[Soissons]]. Delitev je sprožila notranje spore, ki so trajali do konca Merovinške dinastije leta 751. Po kratki združitvi kraljestva pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] so se Franki  ponovno razdrobili in se začeli zbirati okoli vzhodnih in zahodnih centrov moči. Te politične,  jezikovne  in kulturne entitete so se kasneje razvile v Francosko kraljestvo, množico nemških državic in pol avtonomni kraljestvi [[Burgundija]] in [[Lotaringija]]. 

==Zapuščina==
Rezultat Klodvikovih osvajanj - Frankovsko kraljestvo, v katero je bila vključena skoraj cela rimska Galija in deli zahodne Germanije, je živelo še dolgo po njegovi smrti.<ref>J. Rickard  (1. januar 2013).  ''Clovis I, king of the Franks'', vrstice 481-511</ref> Francozi ga štejejo za ustanovitelja [[Francija|Francije]].

Njegove zasluge zmanjšuje že omenjena  delitev kraljestva. Delitev ni potekala  po narodnostnih ali morda logičnih geografskih mejah, ampak je morala vsem štirim sinov zagotoviti približno enake dohodke. Takšna delitev, naj je bila namerna ali nenamerna, je kasneje sprožila številne notranje nerede in nazadnje  propad dinastije. Takšen vzorec se je ponavljal tudi v kasnejših vladavinah.<ref>''The Rise of the Carolingians or the Decline of the Merovingians?'' (pdf).</ref> Klodvik je svojim naslednikom zapustil tudi podporo prebivalcev, ki je bilo pretežno katoliško, in cerkve: če bi jih mogotci  poskušali odstraniti s prestola,   bi morali pred tem  dobiti papeževo odobritev.

==Družinsko drevo==
<center>
{{Predniki
|style=font-size: 120%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. ''' Klodvik I. '''
|2= 2. [[Hilderik I.]]
|3= 3. Basina Turingijska 
|4= 4. [[Meroveh]] (legendarni)
|5= 
|6= 6. Basin, kralj Turingije 
|7= 7. Basina, saška princesa 
|8= 8. [[Klodion]] (legendarni)
|9= 9. Basina (legendarna)
|10= 
|11= 
|12= 
|13= 
|14= 
|15= 
|16= 16. [[Faramond]] (legendarni)
|17= 17. Argota (legendarna)
|18= 
|19= 
|20= 
|21= 
|22= 
|23= 
|24= 
|25= 
|26= 
|27= 
|28= 
|29= 
|30= 
|31= 
}}
</center>

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}} 
* Daly, William M. (1994). ''Clovis: How Barbaric, How Pagan?''  Speculum, 69 (1994): 619–664.
* James, Edward (1982). ''The Origins of France: Clovis to the Capetians, 500–1000''. London: Macmillan, 1982.
* Kaiser, Reinhold (2004). ''Das römische Erbe und das Merowingerreich''.  Enzyklopädie deutscher Geschichte,  26. München. 
* Oman, Charles (1914). ''The Dark Ages 476–918''. London: Rivingtons.
* Wallace-Hadrill, J. M. (1962). ''The Long-haired Kings''. London.
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Merovingi|Merovinška dinastija]]||466|27. november 27|511}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=[[Hilderik I.]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam frankovskih kraljev|Kralj Salijskih Frankov]]|years=481 – {{c.}}&nbsp;509}}
{{S-non|reason=osvojitev [[Francija|Francije]]}}
|-
{{S-non|rows=4|reason=osvojitev [[Francija|Francije]]}}
{{S-ttl|rows=4|title=Kralj Frankov|years={{c.}}&nbsp;509 – 27. november 511}}
{{S-aft|after=[[Klotar I.]]|as=kralj [[Soissons]]a}}
{{S-aft|after=[[Hildebert I.]]|as=kralj [[Pariz]]a}}
{{S-aft|after=[[Klodomer]]|as=kralj [[Orléans]]a}}
{{S-aft|after=[[Teoderik I.]]|as=kralj [[Reims]]a}}
{{s-end}}
 
{{Merovingi}}
{{DEFAULTSORT:Klodvik I.}}
[[Kategorija:Frankovski kralji]]
[[Kategorija:Merovingi]]
{{normativna kontrola}}