Ogled vira Kjoto

{{Infobox settlement
|name                            = Kjoto
|native_name                     = {{nobold|京都市}}
|official_name                   = Kjoto mesto
|settlement_type                 = Določeno mesto
|image_skyline                   = {{Multiple image
|border                          = infobox
|total_width                     = 280 
|image_style                     = border:1;
|perrow                          = 1/2/2/2/2/2/1
|image1                          = Kiyomizu.jpg
|image2                          = L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg
|image3                          = Kinkaku3402CBcropped.jpg
|image4                          = 2021 Sagano Bamboo forest in Arashiyama, Kyoto, Japan.jpg
|image5                          = Kyoto Nanzenji01s5s4272.jpg
|image6                          = Katsura-1999-1.jpg
|image7                          = Kyoto-Ryoan-Ji MG 4512.jpg
|image8                          = Kiyomizu-dera, Kyoto, November 2016 -04.jpg
|image9                          = Kyoto Shimogamo-jinja Romon 6.jpg
|image10                         = Torii, Fushimi Inari-Taisha.jpg
|image11                         = Lamps at Heian Jingu.jpg
|image12                         = Imperial Palace - panoramio (1).jpg
}}
|imagesize                       =
|image_alt                       =
|image_caption                   = Od vrha levo: [[Tempelj Kijomizu]], [[grad Nidžo]], [[Kinkaku-dži]], Bambusov gozd Arašijama, [[Nanzen-dži]], [[Cesarska vila Kacura]], skalnjak v [[Rjoan-dži]], tristopenjska Pagoda v templju Kijomizu-dera, svetišče Šimogamo, [[Fušimi Inari-taiša]], [[svetišče Heian]] in [[Kjotska cesarska palača]]
|image_flag                      = Flag of Kyoto City.svg
|flag_alt                        =
|image_seal                      = Emblem of Kyoto, Kyoto.svg
|seal_alt                        =
|image_shield                    =
|shield_alt                      =
|image_blank_emblem              =
|nickname                        =
|motto                           =
|image_map                       = {{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=8}}
|image_map1                      = Kyoto in Kyoto Prefecture Ja.svg
|map_alt1                        =
|map_caption1                    = Lega Kjota v prefekturi Kjoto
|image_dot_map                   =
|pushpin_map                     = Japonska
|pushpin_label_position          = 
|pushpin_map_alt                 =
|pushpin_map_caption             = &nbsp;
|pushpin_relief                  = 1
|coordinates                     = {{koord novi|35|0|42|N|135|46|6|E|region:JP-26|display=it}}
| subdivision_type         = Država
| subdivision_name         = [[Japonska]]
| subdivision_type1        = [[Tradicionalne regije Japonske |Regija]]
| subdivision_name1        = [[Kansai]]
| subdivision_type2        = [[Prefekture Japonske|Prefektura]]
|subdivision_name2               = [[prefektura Kjoto]]
|subdivision_type3               =
|subdivision_name3               =
|established_title               = Ustanovitev
|established_date                = 794
|founder                         =
|named_for                       =
|seat_type                       = 
|seat                            =
|government_footnotes            =
|government_type                 = 
|governing_body                  = Mestna skupščina
|leader_party                    =
|leader_title                    = župan
|leader_name                     = Daisaku Kadokava
|total_type                      = 
|unit_pref                       = 
|area_magnitude                  = 
|area_footnotes                  = 
|area_total_km2                  = 827,83
|area_land_km2                   =
|area_water_km2                  =
|area_water_percent              =
|area_note                       =
|elevation_footnotes             = 
|elevation_m                     =
|elevation_max_footnotes         = 
|elevation_max_m                 = 971
|elevation_min_footnotes         = 
|elevation_min_m                 = 9
|population_as_of                = 1. oktober 2020
|population_footnotes            = <ref name="2020population">{{navedi splet |url=https://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2020/summary.html |title=2020 Population Census |access-date=16 July 2022}}</ref>
|population_total                = 1.463.723
|pop_est_as_of                   = 
|pop_est_footnotes               = 
|population_est                  = 
|population_rank                 = 9.
|population_metro_footnotes      = <ref name="2020population"/><ref name="range">{{navedi splet|title = 京都都市圏の範囲及び取組|url = http://www.kyoto-toshiken.jp/about/|publisher = 京都都市圏自治体ネットワーク|language = ja|accessdate = 16 July 2022|archive-date = 2017-04-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20170424003753/http://www.kyoto-toshiken.jp/about/|url-status = dead}}</ref>
|population_metro                = 3.783.014
|population_density_km2          = auto
|population_density_sq_mi        =
|population_density              =
|population_density_rank         =
|population_blank1_title         = 
|population_blank1               = 
|population_density_blank1_km2   = 
|population_density_blank1_sq_mi =
|timezone1                       = [[Japonski standardni čas]]
|utc_offset1                     = +9
|postal_code_type                = 
|postal_code                     =
|area_code_type                  = 
|area_code                       =
|blank_name_sec1                 = Mestni simboli
|blank1_name_sec1                = - Drevo
|blank1_info_sec1                = [[Salix babylonica|vrba žalujka]], [[pahljačasti javor]] in [[Cercidiphyllum japonicum|japonski cercidifil]]
|blank2_name_sec1                = - cvet
|blank2_info_sec1                = [[Camellia]], [[Azalea]] in japonska češnja
|website                         = https://www.city.kyoto.lg.jp/
|footnotes                       =
}}
{{Infobox Chinese
|title = Kjoto
|pic = Kyoto (Chinese characters).svg
|piccap = "Kyoto" in ''[[kandži]]''
|picupright = 0.425
|kandži = 京都
|katakana = キョウト
|hiragana = きょうと
|l = Capital City
|romaji = Kyōto
|revhep = Kyouto
}}

'''Kjoto''' ({{jezik-ja|京都|Kjōto}}, {{IPA-ja|kʲoꜜːto|pron}}), uradno '''mesto Kjoto''' ({{jezik-ja|京都市|Kjōto-ši|label=none}}, {{IPA-ja|kʲoːtoꜜɕi|pron}}), je [[glavno mesto]] [[prefektura Kjoto|prefekture Kjoto]] na [[Japonska|Japonskem]]. Kjoto, ki leži v [[tradicionalne regije Japonske|regiji]] [[Kansai]] na [[Japonsko otočje|otoku]] [[Honšu]], je del [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]] [[Keihanšin]] skupaj z [[Osaka|Osako]] in [[Kobe]]jem. Od leta 2021 ima mesto 1,45 milijona prebivalcev. Mesto je kulturno sidro precej večjega metropolitanskega območja, znanega kot Veliki Kjoto, metropolitanskega statističnega območja (MSA), kjer po popisu živi 3,8 milijona ljudi.

Kjoto je ena najstarejših občin na Japonskem, saj jo je leta 794 [[cesar Kanmu]] izbral za nov sedež japonskega cesarskega dvora. Prvotno mesto, imenovano [[Heian-kjo]], je bilo urejeno v skladu s tradicionalnim kitajskim [[feng šuj]]em po vzoru starodavne kitajske prestolnice [[Čangan]] / Luojang. Japonski cesarji so vladali iz Kjota v naslednjih enajstih stoletjih do leta 1869. To je bilo prizorišče številnih ključnih dogodkov iz [[obdobje Muromači|obdobja Muromači]], [[obdobje Sengoku|obdobja Sengoku]] in [[Bošinska vojna|bošinske vojne]], kot so vojna Ōnin, incidenta Honō-dži, Kinmon in bitka pri Toba–Fušimi. Prestolnica je bila po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] prestavljena iz Kjota v [[Tokio]]. Sodobna občina Kjoto je bila ustanovljena leta 1889. Mesto je bilo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] obvarovano pred obsežnim uničenjem, zaradi česar se je njegova predvojna kulturna dediščina večinoma ohranila.

Kjoto velja za kulturno prestolnico Japonske in je glavna turistična destinacija. Je dom številnih budističnih templjev, šintoističnih svetišč, palač in vrtov, od katerih jih je Unesco nekatere skupno uvrstil na seznam svetovne dediščine. Pomembne znamenitosti so [[Kjotska cesarska palača]], [[tempelj Kijomizu]] (''Kijomizu-dera''), [[Kinkaku-dži]], [[Ginkaku-dži]] in [[Kjotski stolp]]. Kjoto je tudi središče visokošolskega izobraževanja v državi, njegove institucije pa vključujejo Kjotsko univerzo, drugo najstarejšo univerzo na Japonskem.

== Ime ==
V japonščini se je ''Kjoto'' prej imenoval ''Kjō'' (京), ''Mijako'' (都), ''Kjō no Mijako'' (京の都) in ''Keiši'' (京師). V 11. stoletju se je mesto uradno imenovalo ''Kjōto'' (京都, »glavno mesto«), iz srednjekitajskega ''kiang-tuo'' (prim. mandarinsko ''džīngdū'').<ref>Lowe, John. (2000). ''Old Kyoto: A short Social History,'' p. x.</ref> Potem ko je bil sedež cesarja prestavljen v mesto [[Edo (mesto)|Edo]] in se je to mesto preimenovalo v ''Tōkjō'' (東京, kar pomeni »vzhodna prestolnica«), je bil Kjoto na kratko znan kot ''Saikjō'' (西京, kar pomeni »zahodna prestolnica«). Kot glavno mesto Japonske od leta 794 do 1868 se Kjoto včasih imenuje tisočletna prestolnica (千年の都).

V zgodovini so tuja imena mesta vključevala Kioto in Miaco ali Meaco.<ref>{{cite magazine |title=Editorial Paragraphs |date=april 1887 |url=https://archive.org/details/sim_missionary-herald_1887-04_83_4/page/126 |magazine=The Missionary Herald |publication-date=April 1887 |volume=83 |issue=4 |page=126}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Nussbaum |first=Louis-Frédéric |date=2002 |translator-last=Roth |translator-first=Käthe |title=Japan Encyclopedia |url=https://archive.org/details/japanencyclopedi0000loui_t6g9 |publisher=Belknap Press of Harvard University Press |pages=[https://archive.org/details/japanencyclopedi0000loui_t6g9/page/649 649] |isbn=9780674017535}}</ref>

== Geografija ==
Kjoto je v dolini, delu Jamaširo (ali Kjoto) kotline, v vzhodnem delu gorate regije, znane kot višavje Tamba. Kotlina Jamaširo je s treh strani obdana z gorami, znanimi kot Higašijama, Kitajama in Nišijama, z največjo višino približno 1000 metrov nad morsko gladino. Posledica takšne notranje lege so vroča poletja in mrzle zime. V kotlini tečejo tri reke, reka Udži na jugu, reka Kacura na zahodu in reka Kamo na vzhodu. Mesto Kjoto zavzema 17,9 % ozemlja v prefekturi Kjoto in ima skupno površino 827,9 kvadratnih kilometrov.

Kjoto leži na vrhu velike naravne podzemne vode, ki mestu zagotavlja veliko vodnjakov sladke vode. Zaradi obsežne urbanizacije se količina dežja, ki odteka v podzemlje, zmanjšuje, vodnjaki po vsem območju pa se sušijo vse hitreje.

Kjoto ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa'') z izrazitimi sezonskimi nihanji temperature in padavin. Poletja so vroča in vlažna, zime pa razmeroma hladne z občasnimi snežnimi padavinami. Deževno obdobje v Kjotu se začne okoli sredine junija in traja do konca julija ter se nadomesti z vročo in sončno drugo polovico poletja. Kjoto je tako kot večina pacifiške obale in osrednjih območij Japonske poleti in jeseni nagnjen k [[tajfun]]om.

== Demografija ==
Kjoto je bilo največje mesto na Japonskem do poznega 16. stoletja, ko sta njegovo prebivalstvo presegla Osaka in Edo.<ref>{{navedi knjigo |title=Le Japon à l'exposition universelle de 1878. Géographie et histoire du Japon |author=Japanese Imperial Commission |date=1878 |language=fr |page=16}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je Kjoto tekmoval s Kobejem in Nagojo za četrto ali peto največje mesto na Japonskem. Ker se je izognilo večini vojnih uničenj, je bilo leta 1947 ponovno tretje največje mesto. Do leta 1960 je spet padlo na peto, do leta 1990 pa na sedmo. Od leta 2020 je po številu prebivalcev deveto največje mesto na Japonskem. Vendar se število prebivalcev mesta poveča med običajnim delovnim časom in Kjoto se uvršča na sedmo mesto na Japonskem glede na dnevno prebivalstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.go.jp/data/kokusei/2020/kekka/pdf/outline_04.pdf|script-title=ja:令和2年国勢調査 従業地・通学地による人口・就業状態等集計結果|publisher=Japan Statistics Bureau|access-date=August 23, 2022</ref>

Približno 55 % celotnega prebivalstva prefekture Kjoto je koncentriranega v mestu Kjoto, kar je najvišje razmerje med prefekturami na Japonskem.

=== Upravna delitev ===
Mesto Kjoto je razdeljeno na enajst oddelkov (区, ''ku''). Občinsko vlado Kjota vodita župan in mestni svet. Osrednji predeli, ki so zahodno od reke Kamo, so majhni in gosto poseljeni. Mestna hiša je v Nakagjō-ku, uradi kjotske prefekture pa so v Kamigjō-ku.
{|width="810" class="wikitable" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"
! colspan="7" |Oddelki Kjota
|-
! rowspan="2" |
! colspan="2" |Ime
!
!
!
!Karta Kjota
|-
! style="width: 190px;" |[[Romadži]]
! style="width: 190px;" |[[Kandži]]
!Štev. prebivalcev
!Površina v km<sup>2</sup>
!gosatota na km<sup>2</sup>
!
|-
|style="text-align: center;" "width: 20px;" |1
|Fušimi-ku
|{{lang|ja|伏見区}}
|280.655
|61,66 
|4600
|rowspan="11" |[[File:Kyoto city map.png|alt=|border|center|350x350px|Map of Kyoto's wards]]
|-
|style="text-align: center;" |2
|Higašijama-ku
|{{lang|ja|東山区}}
|39.044
|7,48 
|5200
|-
|style="text-align: center;" |3
|Kamigjō-ku
|{{lang|ja|上京区}}
|85.113
|7,03
|12.000
|-
|style="text-align: center;" |4
|Kita-ku
|{{lang|ja|北区}}
|119.474
|94,88
|1300
|-
|style="text-align: center;" |5
|Minami-ku
|{{lang|ja|南区}}
|99.927
|15,81
|6300
|-
|style="text-align: center;" |6
|Nakagjō-ku - (administrative center)
|{{lang|ja|中京区}}
|110.430
|7,41
|15.000
|-
|style="text-align: center;" |7
|Nišikjō-ku
|{{lang|ja|西京区}}
|150.962
|59,24
|2500
|-
|style="text-align: center;" |8
|Sakjō-ku
|{{lang|ja|左京区}}
|168.266
|246,77
|680
|-
|style="text-align: center;" |9
|Šimogjō-ku
|{{lang|ja|下京区}}
|82.668
|6,78
|12.000
|-
|style="text-align: center;" |10
|Ukjō-ku
|{{lang|ja|右京区}}
|204.262
|292,07
|700
|-
|style="text-align: center;" |11
|Jamašina-ku
|{{lang|ja|山科区}}
|135.471
|28,7 
|4700
|}

=== Mestna krajina ===
Kjoto vsebuje približno 2000 templjev in svetišč.<ref name="fodors1996">Scott, David (1996). ''Exploring Japan''. Fodor's Travel Publications, Inc. {{ISBN|0-679-03011-5}}.</ref> Glavno poslovno okrožje je južno od Kjotske cesarske palače. V središču mesta je več pokritih nakupovalnih arkad, ki so odprte samo za pešce, kot sta ulica Teramači in Šinkjōgoku.

Prvotno mesto je bilo urejeno v skladu s tradicionalnim kitajskim feng šujem po vzoru starodavne kitajske prestolnice Čangan/Luojang. Cesarska palača je bila obrnjena proti jugu, zaradi česar je bil Ukjō (desni sektor prestolnice) na zahodu, medtem ko je Sakjō (levi sektor) na vzhodu. Ulice v sodobnih predelih Nakagjō, Šimogjō in Kamigjō-ku še vedno sledijo mrežastemu vzorcu. Okoliška območja ne sledijo istemu mrežnemu vzorcu kot središče mesta, čeprav se ulice po vsem Kjotu imenujejo po imenu, kar je v večini regij na Japonskem redko.

== Zgodovina ==
=== Izvor ===
{{glavni|Heian-kjo}}
[[File:Daidairi_of_Heiankyo.jpg|thumb|200px| Daidairi (palača v središču) in mestna pokrajina Heian-kjo]]
Številni arheološki dokazi kažejo, da se je človeška naselitev na območju Kjota začela že v [[paleolitik|paleolitskem]] obdobju,<ref>{{Cite journal |url=http://www.kyotofu-maibun.or.jp/data/kankou/kankou-pdf/jyouhou/J101.pdf |script-title=ja:旧石器時代の京都 |trans-title=Kyoto in Paleolithic period |author=Nakagaawa, Kazuya |journal=京都府埋蔵文化財情報 |publisher=京都府埋蔵文化財調查研究センター |issn=0286-5424 |volume=101 |date=November 2006 |page=1 |language=ja |access-date=2013-11-27 |archive-date=2021-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225131124/http://www.kyotofu-maibun.or.jp/data/kankou/kankou-pdf/jyouhou/J101.pdf |url-status=live }}</ref> čeprav ni ohranjenega veliko objavljenega gradiva o človeški dejavnosti v regiji pred 6. stoletjem, okoli tega časa naj bi bilo ustanovljeno svetišče Šimogamo.

V 8. stoletju, ko se je mogočna budistična duhovščina vpletla v zadeve cesarske vlade, se je [[cesar Kanmu]] odločil za premestitev prestolnice, da bi jo oddaljil od klerikalne ustanove v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njegova zadnja izbira za lokacijo je bila vas Uda v okrožju Kadono v provinci Jamaširo.<ref name= KEA1910>Kyoto Exhibitors' Association (1910) ''Kyoto'' Kyoto Exhibitors' Association of the Japan-British exhibition, Kyoto, p. 3 {{OCLC|1244391}}</ref>

Novo mesto [[Heian-kjo]] (平安京, »prestolnica miru in spokoja«), pomanjšana replika tedanje prestolnice kitajske [[dinastija Tang|dinastije Tang]] [[Čangan]],<ref name="ebrey 103">{{Harvnb|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=103}}.</ref> je leta 794 postalo sedež japonskega cesarskega dvora, s čimer se je začelo [[obdobje Heian]] japonske zgodovine. Čeprav so vojaški vladarji ustanovili svoje vlade v Kjotu ([[šogunat Muromači]]) ali v drugih mestih, kot sta Kamakura (šogunat Kamakura) in Edo ([[šogunat Tokugava]]), je Kjoto ostal glavno mesto Japonske do prenosa cesarskega dvora v Tokio leta 1869 v času cesarske obnove.

=== Srednji vek ===
[[File:Kanō Eitoku - Rakuchū rakugai zu (Uesugi) - right screen.jpg|thumb|400px|''Rakučū rakugai zu'', upodobitev osrednjega Kjota iz 16. stoletja, vključno s Gion Macuri (na sredini) in Kijomizu-dera (zgoraj desno)]]
V obdobju Sengoku je mesto utrpelo obsežno uničenje v vojni Ōnin 1467–1477 in si ni zares opomoglo do sredine 16. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.uhpress.hawaii.edu/journals/jwh/jwh061p075.pdf |title=Guns and Government: A Comparative Study of Europe and Japan* |last=Stephen |first=Morillo |date=1995 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130913234726/http://www.uhpress.hawaii.edu/journals/jwh/jwh061p075.pdf |archive-date=2013-09-13 |url-status=dead}}</ref> Med vojno so se bitke med samurajskimi frakcijami prelile na ulice in vključevale tudi dvorno plemstvo (''kuge'') in verske frakcije. Plemiške dvorce so spremenili v trdnjave, po mestu izkopali globoke rove za obrambo in požarne pasove, številne zgradbe pa požgale. Mesto od takrat ni videlo tako obsežnega uničenja.

V poznem 16. stoletju je [[Tojotomi Hidejoši]] rekonstruiral mesto z gradnjo novih ulic, da bi podvojil število ulic v smeri sever–jug v osrednjem Kjotu in ustvaril pravokotne bloke, ki so nadomestili starodavne kvadratne bloke. Hidejoši je zgradil tudi zemeljske zidove, imenovane ''odoi'' (御土居), ki obkrožajo mesto. Ulica Teramači v središču Kjota je budistična tempeljska četrt, kjer je Hidejoši združil templje v mestu.

=== Zgodnja moderna doba ===
V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je gospodarstvo mesta cvetelo kot eno od treh večjih mest na Japonskem, druga sta bila Osaka in Edo. Ob koncu obdobja je upor Hamagurija leta 1864 požgal 28.000 hiš v mestu, kar je pokazalo nezadovoljstvo upornikov do šogunata Tokugava.<ref name= History>{{navedi knjigo |title=Kyoto; its History and Vicissitudes Since its Foundation in 792 to 1868 |last=Ponsonby-Fane |first=Richard |year=1931 |pages=241}}</ref> 
<gallery>
File:Scenes_in_and_around_Kyoto_Funaki_1.jpg| Prizori v Kjotu in okolici (okoli 1615)
File:1696_Genroku_9_%28early_Edo%29_Japanese_Map_of_Kyoto%2C_Japan_-_Geographicus_-_Kyoto-genroku9-1696.jpg| Zemljevid Heian-kjo, 1696
File:伏見桃山城06.jpg|Grad Fušimi
</gallery>

=== Moderno obdobje ===
Na začetku [[obdobje Meidži|obdobja Meidži]] je cesarjeva selitev iz Kjota v Tokio leta 1869 oslabila gospodarstvo mesta. Sodobno mesto Kjoto je bilo ustanovljeno 1. aprila 1889. Gradnja kanala jezera [[Biva]] leta 1890 je bil eden od ukrepov za oživitev mesta. Prebivalstvo mesta je leta 1932 preseglo milijon.<ref name = "historical population">{{navedi splet |url=https://www2.city.kyoto.lg.jp/sogo/toukei/Population/Data/Estimate/Ward/26100.xlsx |script-title=ja:人口・世帯の時系列データ |publisher=City of Kyoto |access-date=April 15, 2018 |format=XLSX |archive-date=October 17, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171017202136/http://www2.city.kyoto.lg.jp/sogo/toukei/Population/Data/Estimate/Ward/26100.xlsx |url-status=live }}</ref>
<gallery>
File:Kyoto View from Kiyomizudera 1870s.jpg| Pogled na Kjoto iz hondōja Kijomizudera. – 1870-ta<ref>{{navedi splet |url= https://sova.si.edu/details/FSA.A1999.35#ref124 |website=Smithsonian |title=FSA A1999.35 092: Kyoto: View from Kiyomizudera |author=Lyman, Benjamin Smith |date=2020-08-03|language=en-US |access-date=2022-07-16 |archive-date=2021-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210626222834/https://sova.si.edu/details/FSA.A1999.35 |url-status=live }}</ref>
File:Nanzen-ji, Suirokaku (Lake Biwa Canal) -1 (November 2008) - panoramio.jpg| akvadukt Nanzenji
</gallery>

=== Sodobna zgodovina ===
[[File:230603 Kyoto International Conference Center Kyoto Japan03s3.jpg|thumb|200px|left| Kjotski mednarodni konferenčni center]]
Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države razmišljale o tem, da bi na Kjoto izstrelile atomsko bombo, ker je imel kot intelektualno središče Japonske dovolj veliko prebivalstvo, da bi morda prepričala cesarja, naj se preda.<ref>{{navedi splet |url=http://nsarchive2.gwu.edu/NSAEBB/NSAEBB162/ |title=The Atomic Bomb and the End of World War II: A Collection of Primary Sources |website=nsarchive2.gwu.edu |access-date=2017-09-25 |archive-date=2018-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181116045217/https://nsarchive2.gwu.edu/NSAEBB/NSAEBB162/ |url-status=live }}</ref> Na koncu je bilo mesto na vztrajanje Henryja L. Stimsona, vojnega ministra v administraciji Roosevelta in Trumana, umaknjeno s seznama tarč in zamenjano z Nagasakijem. Mesto je bilo v veliki meri obvarovano tudi od konvencionalnega bombardiranja, čeprav so manjši zračni napadi povzročili žrtve.<ref>{{navedi novice |last1=Oi |first1=Mariko |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-33755182 |title=The man who saved Kyoto from the atomic bomb |work=BBC News |date=8 August 2015 |access-date=28 October 2020 |archive-date=13 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211013162151/https://www.bbc.com/news/world-asia-33755182 |url-status=live }}</ref> Med okupacijo sta imela šesta ameriška armada in I. korpus sedež v Kjotu.<ref>{{navedi splet |url=https://history.army.mil/books/wwii/macarthur%20reports/macarthur%20v1%20sup/index.htm |title=Reports of General MacArthur |access-date=2021-07-31 |archive-date=2021-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210731002414/https://history.army.mil/books/wwii/macarthur%20reports/macarthur%20v1%20sup/index.htm |url-status=live }}</ref>

Posledično je Kjoto eno redkih japonskih mest, ki ima še vedno veliko predvojnih stavb, kot so tradicionalne mestne hiše, znane kot ''[[mačija]]''. Vendar pa modernizacija nenehno razgrajuje tradicionalni Kjoto v korist novejše arhitekture, kot je kompleks postaje Kjōto.

Kjoto je postal mesto, določeno z vladnim odlokom 1. septembra 1956. Leta 1997 je Kjoto gostil konferenco, ki je privedla do [[Kjotski protokol|protokola o emisijah toplogrednih plinov]] (Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah).

== Gospodarstvo ==
[[File:京都経済センター外観.jpg|thumb|200px|Gospodarski center Kjota]]
[[File:Nintendo Headquarters - panoramio.jpg|thumb|200px|Sedež [[Nintendo]]]]
Informacijska tehnologija in elektronika sta ključni industriji v Kjotu. V mestu je sedež podjetij Nintendo, Intelligent Systems, SCREEN Holdings,<ref>{{navedi splet |url=http://www.screen.co.jp/eng/profile/outline.html |title=Dainippon Screen corporate profile |access-date=March 6, 2014}}</ref> Tose, Hatena, Omron,<ref>{{navedi splet |url=http://www.omron.com/about/corporate/outline/ |title=OMRON corporate data |access-date=September 13, 2014 |archive-date=December 22, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222154353/http://www.omron.com/about/corporate/outline/ |url-status=live }}</ref> Kyocera, Shimadzu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.shimadzu.com/about/profile/index.html |title=Shimadzu corporate profile |access-date=April 16, 2014 |archive-date=March 13, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150313185741/http://www.shimadzu.com/about/profile/index.html |url-status=live }}</ref> Rohm, Horiba, Nidec Corporation,  Nichicon, Nissin Electric in GS Yuasa.

Domači in mednarodni [[turizem]] pomembno prispevata h kjotskemu gospodarstvu. Leta 2014 je mestna vlada objavila, da je Kjoto obiskalo rekordno število turistov.<ref>{{cite press release |url=http://www.city.kyoto.jp/koho/eng/topics/2014_6/index.html#4 |title=Releasing the Overall Kyoto Tourism Research Result of 2013 |publisher=City of Kyoto |date=June 18, 2014 |access-date=July 17, 2014 |archive-date=July 25, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140725120916/http://www.city.kyoto.jp/koho/eng/topics/2014_6/index.html#4 |url-status=live }}</ref> Zaradi močnega upada turizma med pandemijo COVID-19 je župan leta 2021 priznal »možnost bankrota v naslednjem desetletju« in napovedal krčenje delovnih mest v upravi ter zmanjšanje socialne pomoči, vključno z zmanjšanjem sredstev za domačo oskrbo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/economie/article/2021/11/13/en-attendant-le-retour-des-touristes-kyoto-cherche-a-eviter-la-faillite_6101935_3234.html |title=En attendant le retour des touristes, Kyoto cherche à éviter la faillite |newspaper=Le Monde.fr |date=13 November 2021 |access-date=19 November 2021 |archive-date=19 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211119060740/https://www.lemonde.fr/economie/article/2021/11/13/en-attendant-le-retour-des-touristes-kyoto-cherche-a-eviter-la-faillite_6101935_3234.html |url-status=live }}</ref>

Glavna industrija Kjota so tudi tradicionalne japonske obrti; kjotski tkalci [[kimono]]v so še posebej znani in mesto ostaja glavno središče izdelave kimonov. 

Varjenje [[sake]]ja je še ena pomembna tradicionalna industrija v Kjotu; sedež glavnih proizvajalcev sakeja Gekkeikan in Takara Holdings pa je v Kjotu.

Druga pomembna podjetja s sedežem v Kjotu so Aiful, Ishida, Nissen Holdings, Gyoza no Ohsho, Sagawa Express, Volks in Wacoal.

== Kultura ==
[[File:Tsukemono shop by Gavin Anderson in Nishiki Ichiba, Kyoto.jpg|thumb|200px|upright=1| ''[[Cukemono]]'' trgovina na ulici Nišiki]]
Čeprav so ga v enajstih stoletjih cesarske prestolnice opustošile vojne, požari in potresi, Kjoto v drugi svetovni vojni ni bil popolnoma uničen. Z osebnim posredovanjem vojnega sekretarja Henryja L. Stimsona so ga odstranili s seznama tarč atomske bombe, saj je Stimson želel rešiti to kulturno središče, ki ga je poznal iz medenih tednov in kasnejših diplomatskih obiskov.<ref>[http://www.mbe.doe.gov/me70/manhattan/debate.htm The Manhattan Project, Department of Energy at mbe.doe.gov] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060928183956/http://www.mbe.doe.gov/me70/manhattan/debate.htm |date=2006-09-28 }}</ref><ref>[http://www.hyperhistory.net/apwh/bios/b4stimson-henrylewis.htm HyperHistory.net Dec. 22, 2009. Retrieved August 7, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100611232440/http://hyperhistory.net/apwh/bios/b4stimson-henrylewis.htm |date=June 11, 2010 }}</ref> 

Kjoto je bil in še vedno ostaja japonsko kulturno središče. V samem mestu je približno 20 % japonskega nacionalnega bogastva in 14 % pomembnih kulturnih dobrin. Japonska vlada načrtuje, da bo agencijo za kulturne zadeve leta 2023 preselila v Kjoto.
[[File:Geishas in Kyoto.jpg|thumb|200px|upright=1| Gejše v Kjotu]]

S svojimi 2000 verskimi objekti – 1600 [[Budistični templji na Japonskem|budističnimi templji]] in 400 [[Šintoistično svetišče |šintoističnimi svetišči]] ter nedotaknjenimi palačami, vrtovi in arhitekturo – je eno najbolje ohranjenih mest na Japonskem. Med najbolj znanimi templji na so [[tempelj Kijomizu]], veličasten lesen tempelj, podprt s stebri na pobočju gore; [[Kinkaku-dži]], tempelj zlatega paviljona; [[Ginkaku-dži]], tempelj srebrnega paviljona in [[Rjoan-dži]], znan po svojem skalnjaku. [[Svetišče Heian|Heian džingū]] je šintoistično svetišče, zgrajeno leta 1895, v čast cesarske družine ter v spomin na prvega in zadnjega cesarja, ki sta prebivala v Kjotu. Tri posebna mesta so povezana s cesarsko družino: območje Kjoto Gjoen, vključno s [[Kjotska cesarska palača|kjotsko cesarsko palačo]] in cesarsko palačo Sentō, domovinama japonskih cesarjev več stoletij; [[cesarska vila Kacura]], eden najboljših arhitekturnih zakladov v državi in cesarska vila Šugakuin, e enim najboljših japonskih vrtov. Poleg tega so v templju Senju-dži grobnice cesarjev od Šidžō do Komei.

Druge znamenitosti v Kjotu so Arašijama, četrti gejš [[Gion]] in Ponto-čō, filozofska pot in kanali, ki vodijo nekatere starejše ulice.

''[[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota]]'' so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Sem spadajo svetišča Kamo (Kami in Šimo), Kjō-ō-Gokokuji (Tō-dži), Kijomizu-dera, Daigo-dži, Nina-dži, Saihō-dži (Kokedera), Tenrjū-dži, Rokuon-dži (Kinkaku-dži), Džišō-dži (Ginkaku-dži), Rjoan-dži, Hongan-dži, Kōzan-dži in grad Nidžō, ki so ga zgradili predvsem šoguni Tokugava. Na seznamu so tudi druge lokacije zunaj mesta.

Kjoto je znan po svoji obilici okusne japonske hrane in kuhinje. Posebne okoliščine Kjota kot mesta, ki je oddaljeno od morja in je dom številnih budističnih templjev, so povzročile razvoj različnih zelenjadnic, značilnih za območje Kjota (京野菜, ''kjō-jasai''). Najstarejša restavracija v Kjotu je ''Honke Ovarija'', ki je bila ustanovljena leta 1465.<ref name="Live Japan">{{navedi splet |title=Honke Owariya: Inside The Kyoto Soba Restaurant That Was Founded in 1465 (And Is Still Crazy Popular) |url=https://livejapan.com/en/in-kansai/in-pref-kyoto/in-nijo-castle_kyoto-imperial-palace/article-a2000017/ |website=Live Japan |access-date=18 July 2020 |archive-date=19 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200719011607/https://livejapan.com/en/in-kansai/in-pref-kyoto/in-nijo-castle_kyoto-imperial-palace/article-a2000017/ |url-status=live }}</ref>

Japonska televizijska in filmska industrija imata središče v Kjotu. Številni ''džidaigeki'', žanr akcijskih filmov, Tv in video iger s [[samuraj]]i, so bili posneti pri Toei Uzumasa Eigamura.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pref.kyoto.jp/visitkyoto/en/theme/others/uzumasa_movie/ |title=Welcome to Kyoto — Toei Uzumasa Eigamura Movie Museum |publisher=Pref.kyoto.jp |access-date=2010-03-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100311205036/http://www.pref.kyoto.jp/visitkyoto/en/theme/others/uzumasa_movie/ |archive-date=2010-03-11}}</ref> Eigamura, filmski set in tematski park v enem, predstavlja replike tradicionalnih japonskih stavb, ki se uporabljajo za ''džidaigeki''. Med sklopi so replika starega Nihonbašija (most na vhodu v Edo), tradicionalna stavba sodišča, [[kōban]] (policijska postaja) iz [[obdobje Meidži|obdobja Meidži]] in del nekdanje četrti rdečih luči [[Jošivara]]. Pravo snemanje filma poteka občasno, obiskovalci pa so vabljeni, da opazujejo dogajanje.

Narečje, ki se govori v Kjotu, je znano kot ''Kjō-kotoba'' ali ''Kjōto-ben'', sestavni dialekt narečja Kansai. Do poznega obdobja Edo je bil kjotski dialekt ''[[de facto]]'' standardna japonščina, čeprav ga je od takrat nadomestila sodobna standardna japonščina. Tradicionalni kjotski izrazi vključujejo vljudno kopulo ''dosu'', častno glagolsko končnico ''-haru'' in pozdravno frazo ''okoši-jasu''.

=== Unescova dediščina ===
{{glavni| Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota ‎}}
Unescov seznam svetovne dediščine Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota (mesta Kjoto, Uji in Otsu) vključuje 17 lokacij v Kjotu, Uji v prefekturi Kjoto in Ōtsu v prefekturi Šiga. Območja so bila leta 1994 razglašena za svetovno dediščino.
<gallery mode="packed" heights="110">
File:KamigamoJinjya Saiden.jpg|[[Svetišče Kamigamo]]
File:Shimogamo 01.jpg|[[Svetišče Šimogamo]]
File:Kozanji Kyoto Kyoto11s5s4592.jpg|[[Kozan-dži]]
</gallery>

=== Muzeji ===
[[File:Sitting people reading outdoors at Kyoto International Manga Museum 20080608.jpg|thumb|200px| Kjotski mednarodni muzej mange]]
[[File:KyotoBotanicalGarden.jpg|thumb|200px|Kjotski botanični vrt]]
{{Div col}}
* Vrt in muzej Hakusasonso Hašimoto Kansecu ({{lang|ja|白沙村荘 橋本関雪記念館}})
* Muzej Hosomi ({{lang|ja|細見美術館}})
* Muzej Joutenkaku ({{lang|ja|承天閣美術館}})
* Muzej Kitamura ({{lang|da|北村美術館}})
* Muzej umetnosti Korjo ({{lang|ja|高麗美術館}})
* Muzej orgel Kjoto Arašijama ({{lang|ja|京都嵐山オルゴール美術館}})
* Kyoto Art Center ({{lang|da|京都芸術センター}})
* [[Kjotski botanični vrt]] ({{lang|da|京都府立植物園}})
* Arheološki muzej mesta Kjoto ({{lang|ja|京都市考古資料館}})
* Kjoto City Heiankyo Sosei-Kan Museum ({{lang|ja|京都市平安京創生館}})
* Kjotski mednarodni muzej mange ({{lang|ja|京都国際マンガミュージアム}})
* Muzej Kjoto Kalejdoskop ({{lang|ja|京都万華鏡ミュージアム}})
* Kjotski mestni muzej umetnosti ({{lang|ja|京都市美術館}})
* Kjotski muzej za svetovni mir ({{lang|ja|国際平和ミュージアム}})
* Kjotski muzej tradicionalnih obrti ({{lang|ja|京都伝統産業ふれあい館}})
* Narodni muzej Kjoto ({{lang|ja|京都国立博物館}})
* Kjotski prefekturni vrt lepih umetnosti ({{lang|ja|京都府立陶板名画の庭}})
* Kjotski prefekturni muzej lepih umetnosti Inšo-Domoto ({{lang|ja|京都府立堂本印象美術館}})
* Kjotski železniški muzej ({{lang|da|京都鉄道博物館}})
* Muzej kjotske univerze ({{lang|da|京都大学総合博物館}})
* Kjotski muzej ({{lang|da|京都府京都文化博物館}})
* Kjotski muzej Namikawa Cloisonne ({{lang|ja|並河靖之七宝記念館}})
* Narodni muzej moderne umetnosti, Kjoto ({{lang|ja|京都国立近代美術館}})
* Umetnostni muzej Nomura ({{lang|da|野村美術館}})
* Muzej Oniši Seivemon ({{lang|ja|大西清右衛門美術館}})
* Muzej Raku ({{lang|ja|楽美術館}})
* Muzej zgodovine Rjozen ({{lang|ja|幕末維新ミュージアム 霊山歴史館}})
* Sen-oku Hakuko Kan ({{lang|ja|泉屋博古館}})
* Šigureden ({{lang|da|時雨殿}})
* Muzej pločevinastih igrač ({{lang|da|ブリキのおもちゃ博物館}})
* Toei Kjoto Studio Park ({{lang|da|東映太秦映画村}})
* Muzej Jurinkan ({{lang|ja|藤井斉成会有鄰館}})
{{Div col end}}

==Pobratena mesta==
Kjoto je pobraten z:<ref name="Kyoto">{{navedi splet |url=https://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html |title=Sister Cities of Kyoto City |access-date=2015-12-06 |publisher=City of Kyoto |archive-date=2019-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190315042511/https://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html |url-status=live }}</ref>
{{Div col|colwidth=20em}}
*{{flagicon|USA}} [[Boston]], ZDA (od junij 1959)
*{{flagicon|GER}} [[Köln]], Nemčija (od maj 1963)
*{{flagicon|ITA}} [[Firence]], Italija (od september 1965)
*{{flagicon|MEX}} [[Guadalajara]], Mehika (od oktober 1980)<ref name="Guadalajara sisters">{{navedi splet |url=http://www.guadalajara.gob.mx/dependencias/relacionespublicas/versioningles/sistercities.html |archive-url =https://web.archive.org/web/20120302011742/http://www.guadalajara.gob.mx/dependencias/relacionespublicas/versioningles/sistercities.html |archive-date = March 2, 2012 |title=Sister Cities, Public Relations |publisher=Guadalajara municipal government |access-date = March 12, 2013}}</ref>
*{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina (od september 1971)
*{{flagicon|CZE}} [[Praga]], Češka (od April 1996)<ref name="Prague twinnings">{{navedi splet |url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html |title=Partnerská města HMP |access-date=2013-08-05 |date=2013-07-18 |work=Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"] |language=cs |trans-title=Prague - Twin Cities HMP |archive-url=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html |archive-date =2013-06-25}}</ref>
*{{flagicon|CHN}} [[Šjan]], Kitajska (od maj 1974, prijateljsko mesto)
*{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška (od oktober 1981)
{{Div col end}}

===Partnerska mesta===
Poleg pobratenih mest, ki vključujejo večplastno sodelovanje, je Kjoto ustvaril sistem ''partnerskih mest'', ki se osredotočajo na sodelovanje na podlagi določene teme. Trenutno ima Kjoto dogovore o partnerskih mestih z naslednjimi mesti:<ref name = "Partner cities">{{navedi splet |url=https://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000194150.html |title=Partner Cities of Kyoto City |access-date=2018-04-15 |publisher=City of Kyoto |archive-date=2016-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160819143135/http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000194150.html |url-status=live }}</ref>
{{Div col|colwidth=20em}}
* [[Bruselj]], Belgija (od april 2006)
* [[Huế]], Vietnam (od februar 2013)
* [[Carigrad]], Turčija (od junij 2013)
* [[Čindžu]], Južna Koreja (od marca 1999)
* [[Konya]], Turčija (od december 2009)
* [[Pariz]], Francija (od June 1958)<ref>{{navedi splet |url=https://www.paris.fr/pages/paris-et-kyoto-celebrent-leurs-soixante-ans-d-amitie-5957 |title=Paris et Kyoto célèbrent leurs soixante ans d'amitié |access-date=2020-02-22 |archive-date=2020-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200222105912/https://www.paris.fr/pages/paris-et-kyoto-celebrent-leurs-soixante-ans-d-amitie-5957 |url-status=live }}</ref>
* [[Čingdao]], Kitajska (od avgust 2012)
* [[Québec (mesto)]], Kanada (od maja 2016)
* [[Tainan]], Tajvan (od junij 2021)
* [[Varanasi]], Indija (od avgust 2014)<ref>{{navedi splet |url=http://pib.nic.in/newsite/mbErel.aspx?relid=112120 |title=MoUs with Japan |access-date=2019-03-03 |archive-date=2022-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220123063645/https://pib.gov.in/ErrorPage.html?aspxerrorpath=/newsite/mbErel.aspx |url-status=live }}</ref>
* [[Vientiane]], Laos (od november 2015)
* [[Yilan (mesto)]], Tajvan (od avgust 2018)
{{Div col end}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Japonskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Fiévé, Nicolas (ed.) (2008) Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. ISBN 978-2-85917-486-6.
*Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. ISBN 978-0-7007-1409-4
Lone, John. (2000). Old Kyoto: A Short Social History. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-590940-2.
*Ponsonby-Fane, Richard A. B. (1956). Kyoto: The Old Capital of Japan, 794–1869. Kyoto: The Ponsonby Memorial Society.
*Ropke, Ian Martin. Historical Dictionary of Osaka and Kyoto. 273pp Scarecrow Press (July 22, 1999) ISBN 978-0810836228.
*Stewart, Harold. (1981). By the Old Walls of Kyoto: A Year's Cycle of Landscape Poems with Prose Commentaries. New York: Weatherhill. ISBN 0-8348-0154-X.
*Titsingh, Isaac. (1834). [Siyun-sai Rin-siyo/Hayashi Gahō, 1652], Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Paris: Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. ...Click link for digitized, full-text copy of this book (in French)
*Wyden, Peter. (1984). Day One: Before Hiroshima and After. Simon & Schuster, Inc. ISBN 0-671-46142-7.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Kyoto|Kyoto}}
{{Wikivoyage}}
*[https://www.city.kyoto.lg.jp Kyoto City Official Website] (in Japanese)
*[https://kyoto.travel/en Kyoto City Official Travel Guide], City of Kyoto and Kyoto City Tourism Association (in English)
*[https://www.openstreetmap.org/relation/357794  Kjoto v OpenStreetMap]

[[Kategorija:Kjoto| ]]
[[Kategorija:Mesta na Japonskem]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1889]]
[[Kategorija:Prefektura Kjoto]]
{{normativna kontrola}}